Podobno kot že več kot 40 let, ob dnevu vinarjev so tudi v okviru 53. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni, razglasili rezultate letošnjega ocenjevanja vin. V kakovosti se je tokrat pomerilo 137 vinarjev iz šestih držav s skupno 418 vzorci vin, priznanje Vinar leta pa so prejele Radgonske gorice, kjer so se znova še posebej odrezale zlate radgonske penine, izkazala pa so se tudi tiha vina iz Radgonskih goric. Kot je znano, že pred začetkom sejma je potekalo 41. ocenjevanje Vino Slovenija Gornja Radgona, ki velja za najvplivnejše preverjanje kakovosti slovenskih vin v mednarodni konkurenci, in peto ocenjevanje vin iz ekološko pridelanega grozdja. Novost letošnjega ocenjevanja je bilo vzporedno novinarsko ocenjevanje vin v kategoriji suhih belih aromatičnih vin.

Na 41. ocenjevanju vin je sodelovalo 125 pridelovalcev iz šestih držav s 393 vini, od tega največ iz Slovenije, in sicer 96 vinarjev s 310 vzorci vin. Sledili so vinarji iz Avstrije, Hrvaške, Češke, Makedonije in Madžarske. Komisija je podelila devet šampionskih naslovov, 12 velikih zlatih medalj, 80 zlatih in 223 srebrnih medalj. Na petem ocenjevanju vin iz ekološko pridelanega grozdja pa je sodelovalo 12 pridelovalcev iz treh držav s 25 vzorci vina, od tega največ iz Avstrije. Med ocenjenimi vini je komisija izbrala enega šampiona, podelila zlate medalje štirim vinom ter jih 15 nagradila s srebrnimi medaljami.

Predsednik vseh štirih ocenjevalnih komisij, sicer predstojnik katedre za tehnologijo vina na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, dr. Mojmir Wondra je kot zelo pozitiven podatek glede letošnjega ocenjevanja izpostavil, da je bilo izločenih zelo malo vin. To po njegovih besedah dokazuje, da so pridelovalci za radgonsko ocenjevanje izbrali najboljše in vina, ki so že na lokalnih ocenjevanjih dokazala najvišjo kakovost. Dejal je še, da so slovenski vinarji glede na pogoje, letnika 2014 pridelali kakovostna vina in se lahko postavijo ob bok kateremukoli vinogradniku iz tujine. Toda letnik 2014 ni za arhiviranje temveč za hitro spiti. Dr. Wondra je o letošnjih vzorcih odkrito dejal, da je bilo mogoče občutiti, da je bil vinski letnik 2014 slab. Vreme je povzročalo težave tako v vinogradih kot v kleteh. »Letnik 2014 bo za popiti, ne bo pa kakšnih posebnih dosežkov,« je bil njegov komentar. Zato pa je glede na dosedanje vremenske in druge pogoje napovedal, da bo letnik 2015 po kakovosti morda eden od izjemnih letnikov.

Kot presenečenje letošnjega leta je izpostavil tri šampionske naslove med penečimi vini, vsa tri pa je prejela zlata penina Vinske kleti Radgonske gorice. Med slovenskimi zasebnimi pridelovalci pa je izpostavil vinarja Borisa Lisjaka, ki je za svoja vina prav tako tudi prejel tri šampionske naslove. Z veliko kakovostjo so se izkazali tudi tujci, tako češki kot hrvaški vinarji, ki so se s svojimi vini potegovali za šampionske naslove. Tako Češka kot Hrvaška je po enega tudi zasluženo prejela. Avstrijski pridelovalci pa so prejeli šampionsko priznanje v kategoriji bio vin. Po besedah predsednika uprave Pomurskega sejma Janeza Erjavca radgonsko ocenjevanje vin ni primerljivo in ni konkurenčno mednarodnemu ocenjevanju, ki ga poskušajo ponovno oživiti v Ljubljani, saj je na radgonskem ocenjevanju poudarek na slovenskih vinih, ljubljansko pa poskuša doseči čim večjo mednarodno udeležbo. „Pomursko ocenjevanje pod blagovno znamko Vino Slovenija Gornja Radgona je in bo ostalo krona ocenjevanj v Sloveniji z mednarodno udeležbo sosednjih držav“, je odločen Erjavec.

Dodal je, kako je ocenjevanje vina največje ocenjevanje, hkrati pa tudi z najdaljšo tradicijo, ki ga v okviru sejma Agra pripravlja Pomurski sejem. Vinogradništvo ima v tem okolju stoletno tradicijo, smo pa Slovenci zelo visoko tudi na svetovnem zemljevidu pridelovalcev vina, nekoliko nižje sicer glede na površine, okoli 30 mesta pa glede količine pridelanega grozdja. Nekoliko višje, tam na osmem mestu pa smo pri porabi vina. „Sicer pa so naša vina izredno kakovostna, zato ni naključje, da so jih na Pomurskem sejmu začeli ocenjevati“, je poudaril Erjavec, ki dodaja, da so vina letos ocenjevale štiri komisije priznanih in izkušenih slovenskih enologov z gosti iz tujine. Predsednik ocenjevanja in hkrati predsedujoči eni od posameznih komisij je bi dr. Mojmir Wondra. Trem posameznim komisijam pa so predsedovali še dr. Friderik Vodopivec, mag. Anton Vodovnik in Iztok Klenar. Tajnik ocenjevanja je bil Ernest Novak.

Komisije so skupaj podelile 11 šampionskih naslovov, 12 velikih zlatih medalj, 84 zlatih in 238 srebrnih medalj. Kot rečeno, novost letošnjega ocenjevanja je bilo vzporedno novinarsko ocenjevanje vin v kategoriji suhih belih aromatičnih vin. Ocenila jih je komisija v sestavi: Marjeta Šoštarič, Anka Peljhan, Jože Rozman, Bruno Gaberšek in Drago Vovk. Letos so sicer podeljena številna posebna priznanja, in sicer Šampioni 2015 - za suho nearomatično belo vino: Chardonnay Goldberg 2013, pridelovalec: Vina Belje - Belje d.d., Hrvaška; za aromatično suho vino: Sauvignon 2014, pridelovalec: Vinarství Mikrosvín Mikulov a.s., Češka; za vino teran PTP: Teran PTP – izbrani 2011, pridelovalec: CV - Colja Vino, Matej Colja, Coljava, Vinorodni okoliš Kras, Slovenija; za vino teran PTP: Izbrani Teran, pridelovalec: Vinska klet Boris Lisjak, Dutovlje, Slovenija; za suho rdeče vino mlajše od treh let: Cabernet sauvignon 2012, pridelovalec: Vinska klet Boris Lisjak, Dutovlje, Vinorodni okoliš Kras, Slovenija; za suho rdeče vino starejše od treh let: Sara 2007, pridelovalec: Vinska klet Boris Lisjak, Dutovlje, Vinorodni okoliš Kras, Slovenija; za peneče vino: Zlata radgonska penina polsuha 2011, pridelovalec: Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona, Vinorodni okoliš Štajerska, Slovenija; Zlata radgonska penina extra suha 2007, pridelovalec: Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona, Vinorodni okoliš Štajerska, Slovenija; Zlata radgonska penina suha 2010, pridelovalec: Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona, Vinorodni okoliš Štajerska, Slovenija; za BIO vina; RWC 2011, pridelovalec: Hirschmugl-Domaene am Seggauberg, Avstrija; novinarski šampion – kategorija mirna vina aromatičnih sort suha: Sauvignon 2014, pridelovalec: Hiša vina Doppler, Dolnja Počehova, Vinorodni okoliš Štajerska, Slovenija.

Prvaki vinskih turističnih cest so postali, Istrska vinska turistična cesta: Capris, Plemenito rdeče 2011, Vinakoper d.o.o., Koper; Merlot 2011, Vinakoper d.o.o., Koper; Kraška vinska turistična cesta Sara 2007, Vinska klet Boris Lisjak, Dutovlje; Vipavska vinska turistična cesta: Rdeči cuvee 2012, Vina Zgonik, Aleksander in Damir Zgonik, Branik. Vinar leta pa je, kot rečeno bila družba Radgonske gorice.