V organizaciji Turističnega društva Klopotec Kapela in Turističnega društva Majolika, bo to nedeljo (3.3.), prvo v letošnjem marcu, tradicionalni „Atilov pohod 2013“, na katerem pričakujejo več sto ljubiteljev pohodništva, narave in zdravja. In glede na to, da se tudi najbolj debela snežna odeja v zadnjih letih poslavlja, je jasno da bo tudi letošnji pohod bolj pomladni. Pohodi po Atilovi poti so tradicionalni in ohranjajo Atilovo legendo, ki se v teh koncih prenaša iz roda v rod. Vsako leto se Atilovega pohoda udeleži lepo število pohodnikov iz cele Slovenije in celo iz tujine, med njimi pa so tudi gostje, ki jih pritegne TD Majolka, ter pohodniki iz Razkrižja…, največja atrakcija pa so vedno konjeniki Radenske konjenice, ki pomagajo pričarati obdobje vladanja kralja Atile.
Tudi letos bosta za pohodnike na razpolago dve poti, in sicer daljša pot, katere zbirališče je ob 13.00 uri, pod vodstvom TD Majolika, pri Gasilskem domu v Orehovcih, Zbirališče krajše poti pa je ob 14.00 uri pri preši TD Klopotec na Kapeli. Pot nas bo iz Orehovskega Vrha popeljala preko Janževega Vrha do preše na Kapelskem Vrhu, kjer nas bo počakala druga skupina pohodnikov. Skupaj si bomo ogledali Cerkev Sv. Marije Magdalene na Kapeli in se nato po vrhovih in med vinogradi podali do območja nekdanjega gradu kralja Atile, kjer bomo imeli priložnost poiskati Atilov zaklad. Pohod bomo nadaljevali mimo vodnjaka na kolo ter družine, ki že vrsto let gojijo vrhunska vina. Samotna pot, oddaljena od civilizacije, nas bo pripeljala do Vinotoča Belak, obnovljene 400 let stare zidanice, kjer si bomo ogledali eno večjih lesenih vinskih preš v Sloveniji. Pohod bomo ob žlahtni kapljici zaključili v prijetnem ambientu Vinotoča Belak, od koder je le streljaj do začetne točke Atilove poti“, pravi predsednica TD Klopotec Kapela Jasna Divjak, ki dodaja, da bo pohod v primeru slabega vremena odpadel.
Za sam pohod, na katerem znova pričakujejo veliko udeležencev, prijavnine sicer ne bo, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki! Vse pohodnike bo na Vinotoču Belak, med drugim čakala domača kisla juha, ki jo bodo pripravili člani TD Klopotec Kapela. Torej izplača se izkoristiti priložnost za prijetno nedeljsko druženje in rekreacijo!
Atila – Bič božji: Sodeč po zelo živem ljudskem izročilu in nekaterih zapisih domačinov, se je hunski kralj Atila (imenovan tudi "bič božji") na enem od vojaških pohodov ustavil na Kapeli. Očarljivost tukajšnje pokrajine ga je premamila tako močno, da si je dal sezidati grajsko trdnjavo z zakladnico, ki je bila obdana s trojnim obzidjem. Po končani gradnji je Atila velel na sončni strani grajskega obzidja izkopati globoko, studencu podobno jamo, iz katere je privrela nenavadno vroča mineralna voda. Poleg jezera si je omislil tudi bržčas prvo kopalnico na svetu, ki je bila zgrajena tako, da je grela tudi zrak v grajskih prostorih. Na severni strani grajskega podzemlja pa je bila velika okrogla zakladnica, katere roparji niso nikoli odkrili. Na prigovarjanje dvornega vrača je Atila neke noči ugrabil lepo kraljico in jo zaprl v svoj grad, v sobo z debelimi mrežami na oknih, kamor nikoli ni posijalo sonce. V tistem času je ugrabljena kraljica Atili rodila sina Tunjuša, ki je bil poraščen z dolgo dlako, kadar pa ga je kraljica vzela v naročje, je vedno točila grenke solze.
Ljudsko izročilo pravi, da se je kraja, imenovanega "Atilova graba" (sedaj "Šutjova graba") dolgo časa držalo prekletstvo, ki je bilo končano s postavitvijo cerkve na Kapeli. Zgodovina izpričuje, da so Šentpavelski benediktinci postavili na Kapelskem Vrhu kapelo iz kamna z Atilovega gradu. V preteklosti se je skozi te kraje valilo mnogo vojsk, izmed katerih je vsaka pustila svoj pečat, a nobena druga, kakor Atilova. Domnevni zaklad je ves ta čas buril duhove ljudi od blizu in daleč. Pričakovanja po odkritju zaklada so se z občasnimi izkopi različnih predmetov še povečala (Tunjošov meč...). Ljudje so kopali in kopali, a grad, ki se je skupaj s svojim bogastvom pogreznil daleč v globino matere zemlje, ostaja s svojim bajeslovnim zakladom še daleč nerešena uganka.
ZNAMENITOSTI NA POTI
Wambergerjeva zidanica - Kapelski Vrh 103 je zidanica z večstoletno zgodovino. Na oboku v klet je še danes vidna letnica 1659, takrat je bilo zgrajeno gospodarsko poslopje s kletjo. Preša je iz leta 1842. Prvi gospodarji so bili Propsti iz Avstrije, zidanica je bila 1945 nacionalizirana, hišni inventar je bil takrat prodan. Leta 1975 so zidanico kupili Wambergerjevi, kateri v njej živijo še danes, zidanica je pod spomeniškim varstvom.
Spominska plošča posvečena pesnici Ljudmili Poljanec – Nataši, dolgoletni učiteljici na Kapeli, se nahaja na zgradbi stare šole. Njena rojstna hiša v bližini župnišča je danes zapuščena, v njej pa je pesnica živela in delovala od leta 1874 do 1948. Spomenik žrtvam NOB - obeležje vsem padlim borcem in talcem 1941-1945.
Razgledna točka Kapelski Vrh (312 m) - V lepem vremenu je vidnih 45 okoliških cerkva, pogled pa seže vse do Blatnega jezera in Jeruzalema v Prlekiji, ter celo do Pohorja.
Vinska klet Kapela - prva okrogla vinska klet v Sloveniji, zgrajena leta 1959. Vinogradniška in vinarska tradicija kraja sega že v leto 1300.