Tako sta nam povedala zlatoporočenca Marija in Roman Kranvogel, ob praznovanju zlatoporočnega jubileja, ki sta ga v soboto, 23. februarja, praznovala v krogu domačih in prijateljev pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Oba zaltoporočna obreda, civilni in cerkveni, sta se odvijala v cerkvi Sv. Trojice. Civilni obred je, ob sodelovanju poslovne sekretarke Barbare Cvetko, opravil župan Darko Fras. Opravljanje civilnega obreda je zaznamovalo nekaj posebnega, kajti zlatoporočenca sta županova sorodnika. Zlata nevesta Marija je sestra županovega očeta, ženin pa je županov birmanski boter. Njuni življenjski zgodbi in o njunem družinskem zakonskem življenju je spregovorila Barbara Cvetko. Ob obredu in predaji zlatoporočne listine ter čestitki, je župan dejal: »Posebna čast mi je, da vama lahko kot petemu zlatporočnemu paru, odkar obstoji sedanja občina, čestitam ob vajinem zlatem zakonskem jubileju.« Po izročitvi zlatoporočne listine in darila, je župan odprl trojiško penino, s katero je nazdravil z jubilantoma.
Po opravljenem civilnem obredu je sledil cerkveni, ki ga je ob daritvi sv. maše, ob asistenci p. Mateja Papeža in p. Jureta, daroval župnik pater Bernard Goličnik. Pater je zakoncema namenil lepo pridigo, v kateri je spregovoril o pomenu zakonske zveze, ki tvori družino. Med drugim je dejal: »Današnji dan se je začel v temnem in meglenem , a se je ob vajinem prihodu v cerkev pokazalo sonce. Tako je bilo tudi v vajinem zakonskem življenju. Bili so temni, sončni in lepi dnevi. Takšno je življenje, temno in sončno. Kot zakonca sta se razumela in spoštovala. Danes tukaj v cerkvi potrjujeta izrečene besede zvestobe, ki sta si jo obljubila pri sklenitvi zakonske zveze pred 50-leti. S svojim zgledom, ob praznovanju zlate poroke, sta svetla lučka tistim, ki se obotavljajo skleniti zakonsko zvezo.« Cerkveno slavje je s petjem na koru obogatil cerkveni pevski zbor.
Zakonca sta se vse življenje posvečala kmetijstvu. Marija se je rodila 1941. leta v Gočovi, odkoder je obiskovala OŠ pri Sv. Trojici(tedaj Gradišče), nato pa 4 leta nižjo gimnazijo v Lenartu. Njena želja je bila, postati gostinska delavka, saj se je vpisala v Gostinko-kuharsko šolo v Naklo pri Kranju. A je na željo staršev misel na šolanje opustila. Roman se je rodil 1940. leta v Gočovi, odkoder je obiskoval OŠ v Voličini. Oba sta se kot sovaščan poznala od malih nog. Za skupno življenje sta se odločila po Romanovi vrnitvi iz vojske. Poroka, civilna in cerkvena, se je tedaj odvijala v Voličini. Po poroki sta se na ženinem domu v Gočovi ukvarjala s kmetijstvom in pozneje prevzela posest. Bili so družina treh generacij. Roman se je ob kmetovanju ukvarjal s sadjarstvom in strojnimi uslugami. V veliko zadovoljstvo jima je, da danes njuno delo na kmetiji nadaljuje sin Branko z ženo Mileno. Sicer še vedno poprimeta za vsako delo, ki ga zmoreta. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok: Roman, Marinka, Branko, Anka in Sandi, ki pa je kot dojenček umrl. V veliko zadovoljstvo jima je, da so ju otroci obdarovali z osmimi vnuki, in da so delavni ter ju spoštujejo.
Kljub težkemu kmečkemu delu sta našla tudi čas za družbene dejavnosti. Delovala sta v PGD Gočova in bila tudi ustanovna člana. Roman je bil veliko let član UO RK Sv. Trojica in 25 let član župnijskega pastoralnega sveta v župniji Sv. Trojica. Marija je vse od nastanka aktivna članica Aktiva kmečkih žena Sv. Trojica. Oba sodelujeta tudi pri Frančiškovi družini in v Društvu upokojencev Sv. Trojica. Še veliko zanimivega iz njunega življenja bi lahko napisali. Naj naše pisanje zaključimo z željo, da naprej ostaneta zdrava in se vidimo na praznovanju biserne poroke.