V še ne tako davni preteklosti, je bilo na podeželju veliko perjadi, ki je prosto tekala okoli hiš in gospodarskih poslopij. Velikokrat je prišlo tudi do sporov med sosedi, ko so jim sosedove kokoši pomendrale pšenično polje, še največkrat pa zaradi zobanja grozdja v vinogradih. Kokošim je bila nadlega lisica, ki je velikokrat sredi dneva odnesla kokoš. V sili pa je vdrla tudi v kokošnjake. Da bi bilo te nadloge, ki je pravzaprav tudi naravni člen v verigi živali, manj, skrbijo lovci z odstrelom.
Nedavno smo srečali lovca in lovskega čuvaja LD Negova Franca Veberiča iz Cenkove pri Cerkvenjaku, ki je ob sebi tovoril uplenjenega lisjaka. lisjak je s svojo lepoto zbudil našo pozornost. Ob tem nam je lovec Franc povedal. »Vsaka lovska družina skrbi, da se lisice preveč ne razmnožijo, saj plenijo drobno divjad, predvsem fazane, zajce in jerebice. Ker so lisice tudi prenašalke stekline so lovske družine dolžne vsako leto dati na pregled 5 uplenjenih lisic. Sam sem kot lovec doslej uplenil že 113 lisic ali lisjakov. V rokah sem imel že tudi steklega. Tu je treba biti previden, saj je steklina smrtna bolezen. Spominjam se, ko mi je babica, ki je živela v Jurovskem dolu, pri Sv. Juriju v Slovenskih Goricah, povedala, kako je v njihovi bližini trpel bolnik za steklino. Tedaj so bolnika na posteljo privezali z verigami in je tako umiral v strašanskih mukah. Da je steklina še danes prisotna dokazujejo tudi vsakoletna »cepljenja«, beri polaganje z vakcino ali cepivom prepojenimi vabami, ki jih z letali odlagajo po Sloveniji.«