80 let Terezije Vrabelj iz Gornje Radgone
Terezijo Vrabelj, ki živi na delavski poti v Gornji Radgoni, smo obiskali nenajavljeni...
Terezijo Vrabelj, ki živi na delavski poti v Gornji Radgoni, smo obiskali nenajavljeni, a bili prijazno sprejeti. Obiskali smo jo, po napotilu njene vnukinje Nataše Vinčec, ki nam je ob delu za blagajno v trgovini Gradbeni center Mercator Gornja Radgona, povedala, da je njena babica praznovala 80 letnico življenja in naj obiščemo na njenem domu. Ker se s slavljenko poznamo, je v njeni kuhinji stekel sproščen pogovor. Ob tem smo bili deležni kuhinjskih vonjav, kajti ob pogovoru je pripravljala kosilo za »svojo« družino, katero ob njej tvori vnukinja Nataša.
Zgodba naše sogovornice je dolga, vendar nam prostor ne dopušča, da bi lahko vse zapisali.
Terezija se je rodila 2. oktobra 1932. leta na Stari Cesti pri Ljutomeru, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo. V družini, ki se je preživljala na 3 ha veliki posesti, se je rodilo 6 otrok. Vsi razen nje, so že umrli. Ob tako številčni družini in mali posesti, ni bilo nobene možnosti nadaljnjega šolanja. Zato se je takoj po končani OŠ, leta 1947, zaposlila v Vrtcu v Radencih, kjer je delala 5 let. Leta 1953 si je z domačinom Jankom Vrablom ustvarila družino v kateri so se rodili trije otroci, od katerih živi le sin Dani, ki si je z ženo Mojco ustvaril družino. Razveseljujejo jo vnukinji Dunja in Nataša, ob nji pa še pravnukinja Zala.
Terezija in njen pokojni mož Janko sta se leta 1956 preselila v Gornjo Radgono. Tedaj sta stanovala v prizidku občine, kjer je sedaj poročna dvorana. Tisti čas je v kleti občine delovala javna kopalnica, ki jo je vodila Marija Kurnik. Želja po svojem domu ju je pripeljala do tega, da sta si na Delavski poti zgradila dom, v katerega sta se vselila 1975. leta. Tedaj je Terezija delala na občini Gornja Radgona kot telefonistka, pokojni mož Janko pa kot voznik občinskega osebnega avtomobila, ki je bil namenjen za službene namene. Še veliko zanimivega smo izvedeli. Izvedeli tudi to, da ima rada rože in delo na vrtu. V veliko zadovoljstvo ji je, da je pri njej ostala vnukinja Naša, s katero si ob pogovorih krajša upokojenske dni. Zadovoljna je, da se lahko sama kam zapelje, saj ima vozniški izpit že od 1963. leta.