Državljani so zadovoljni z delovanjem radgonske upravne enote
Podobno kot že vrsto let, načelnik upravne enote Gornja Radgona, ki pokriva občine: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, Marjan Potisk nadaljuje s koristno prakso, ko na tiskovnih konferencah sproti predstavlja dejavnosti in dosežke. In tako je bilo tudi pred dnevi, ko je poleg poročila o poteku reševanja denacionalizacijskih zahtevkov, kjer ni preveč zadovoljen, saj bi zadevo lahko že zaključili, je Potisk predvsem govoril o anketi zadovoljstva strank – državljanov z njihovimi storitvami ter o vsem drugem kar izvajajo zaposleni na upravni enoti in na krajevnih uradov. Poleg na sami radgonski UE lahko namreč državljani veliko večino potrebnih storitev opravijo tudi na obeh obstoječih krajevnih uradih v Svetem Juriju ter v Radencih. Oba sta namreč pred časom bila ustrezno informatizirana, a kot je dejal Potisk tisti v Radencih se »ni prejel«, saj ljudje nekako še vedno raje hodijo na UE v Gornjo Radgono. Povsem drugače je pri Svetem Juriju, kjer občani ustrezno izrabijo možnost ureditve takšnih in drugačnih zadev, žal pa tam ni ustrezne širokopasovne povezave z bazo, tako da tudi tam ljudje morajo čakati več kot je to potrebno. Krajevni urad pri Svetem Juriju je sicer sodobno opremljen, vendar zaradi neustreznih telekomunikacijskih povezav, za katere bi moral poskrbeti Telekom (ali kdo drug), ne more v celoti opravljati svoje funkcije.
Kakorkoli že, gornjeradgonski UE so zadovoljni z opravljenim delom v letu 2007, saj se je skupno število vseh upravnih zadev v primerjavi z letom prej povečalo za 5,7 odstotka, kar za 31 odstotkov večje pa je bilo število rešenih upravnih zadev. Po besedah Marjana Potiska, uspešnost dela 38 zaposlenih potrjuje tudi anketa med strankami, saj so jim ti v lanskem letu prisodili povprečno oceno 4,88, kar je za UE Trebnje, druga najvišja ocena med vsemi upravnimi enotami v državi. Visoko oceno so anketiranci prisodili kakovostnemu delu in odnosu uslužbencev do strank (4,96), nekoliko manj zadovoljni pa so z urejenostjo in dostopnostjo upravne enote. Čeprav se je število rešenih upravnih zadev povečalo, bi lahko bili rezultati še boljši, vendar v upravni enoti na to velikokrat nimajo neposrednega vpliva. To velja zlasti za reševanje denacionalizacijskih zahtevkov, ki so jih lani dokončno rešili 16, kar je največ (med Mariborom in Lendavo), vendar jih je 15 še vedno nerešenih, osem od teh pa je prekinjenih zaradi neurejenega državljanstva. Največji denacionalizacijski upravičenci na tem območju, katerih zahtevki še niso rešeni, so dediči Juliusa Meinla, Clotarja Bouvierja in družine Šarić. Dediči dunajskega trgovca Meinla zahtevajo vrnitev več kot 300 hektarjev zemljišč na Apaškem polju, Bouvierju je bilo podržavljenih sto stavbišč in 250 hektarjev zemljišč, medtem ko družina Šarič zahteva vrnitev deleža v Radenski in najmanj sto hektarjev zemlje. Sicer pa je bilo v UE Gornja Radgona enoti vloženih kar 768 denacionalizacijskih zahtevkov. Od 1019 zahtevkov vojnih veteranov so 978 priznali status vojnega veterana, pri čemer jim je bila v veliko pomoč veteranska organizacija, 11 zahtevkov še rešujejo na upravni enoti, 30 pa jih je v revizijskem postopku na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Slaba polovica (436) državljanov, ki jim je priznan status vojaškega veterana, že imajo pravico do dodatnega zdravstvenega zavarovanja.
Načelnik Marjan Potisk je omenil tudi delo ob sobotah, ki da v radgonski UE ni dalo ustreznih rezultatov, saj se za obisk ob sobotah odloča vedno manj strank. V začetku jih je bilo tudi do petdeset, zdaj pa jih je le še kakšnih deset, na enem oddelku pa so imeli v 15 mesecih le eno stranko. Po Potiskovih besedah sobotno delo ne upravičuje svojega namena in le povečuje stroške, podobno pa velja tudi za delo ob sredah popoldne, ko imajo zelo malo strank. Sploh pa v želji, da bi storitve približali občanom, delujeta omenjena krajevna urada v Radencih in pri Svetem Juriju ob Ščavnici.