Kako je z varno vožnjo s kolesi, kolesi z motorjem in motornimi kolesi?
Policisti ob »pravih« motoristih še posebej opozarjajo na voznike skuterjev; Pri enoslednih vozilih je možnost nesreče kar 25 krat večja kot pri osebnih avtomobilih!
Prometne nesreče v katerih so udeleženi vozniki enosednih vozil se v večini primerov končajo z najhujšimi posledicami. Takšno dejstvo potrjujejo tudi statistični podatki. Tudi na območju PU Murska Sobota vsako leto beležijo več nesreč v katerih umrejo ali se hudo poškodujejo vozniki in sopotniki tovrstnih vozil. In ker je na cestah vedno več motorjev in drugih enosedih vozil, skušajo tudi policisti, skupaj z motorističnimi društvi, pripraviti motoriste, da bi z varno vožnjo prispevali k svoji varnosti in varnosti drugih. V kratkem času, ko več ne bo mraza in dežja, se bo začela nova motoristična sezona, in se bo na naših cestah pojavilo še veliko več motornih koles, voznikov koles z motorjem (skuterji), kolesarjev ipd, in takrat bo nevarnost nesreč še večja. Verjetnost, da bo v prometni nesreči poškodovan voznik kolesa, kolesa z motorjem ali motornega kolesa je namreč kar 25 krat večja kot pri vozniku ali potniku v osebnem avtomobilu!
»Zato je pomembno, da vozniki koles, koles z motorjem in motornih koles ter drugih enosednih vozil dosledno upoštevajo cestno prometne predpise. Voznik na kolesu, kolesu z motorjem in motornem kolesu je bistveno manj stabilen, če v cestnem prometu vozi pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Alkohol in prepovedane droge nikakor ne sodijo k vožnji z motornim kolesom, kolesom z motorjem ali kolesom vozniki koles, koles z motorjem in motornih koles naj med vožnjo uporabljajo zaščitno homologirano varnostno čelado, čelade pa naj uporabljajo tudi sopotniki na omenjenih vozilih. Vsem svetujemo, da se izogibajo tveganim prehitevanjem in prehitri vožnji«, pravi prometni inšpektor PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner, ki dodaja, da pri zagotavljanju varnosti tovrstnih udeležencev v cestnem prometu lahko pomembno vlogo odigrajo tudi starši.
Torej, prvi sončni žarki in malo toplejše vreme je že na ceste »privabilo« voznike motornih koles. Prva vožnja motorista, prvi ovinek in že se lahko zgodi nesreča. Glavni vzroki za tovrstne prometne nesreče so pesek na cesti, slabe vozne sposobnosti voznikov, zapozneli refleksi, prepogosto pa tudi sam motor, ki ni primerno pripravljen na novo sezono. „Če želimo prve vožnje prevoziti brez skrbi, moramo pred prvo vožnjo nekaj časa posvetiti pravilni pripravi motorja in začeti sezono umirjeno. Ob prvem toplem vremenu ne hitite brezglavo na cesto temveč postopoma pripravite na sezono tudi sebe. Vožnja motornega kolesa ali kolesa z motorjem je vsekakor zahtevno opravilo, čeprav na prvi pogled ni videti tako. Zato je zatiskanje oči pred realnostjo vsekakor lahkomiselno početje. Zaradi vseh pasti, je za leto 2008 bil pripravljen program za motoriste, ki ga izvajamo na PU Murska Sobota. Pri izvedbi programa, ki je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela, sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki. Teoretični del traja tri, praktični pa pet šolskih ur“, prav mag. Šteiner, ki dodaja, da je v teoretičnem delu zajeta prometna varnost: zavestna vožnja oz. zbranost, zaznavanja in motnje v zaznavah, ki nastajajo predvsem zaradi vpliva hitrosti,pozornost, subjektivna, objektivna varnost in partnerstvo v prometu. Potem so tukaj osnove vozne fizike, diskusija posamezne prometne situacije, ko na podlagi projekcij ugotavljamo možnosti reševanja prometnih napak ali nepravilnih ocenitev situacije na cesti,ter istočasno treniramo mentalni trening.
Praktični del se izvaja na poligonu in na simulatorju vožnje motornega kolesa, kjer se posebej uvajajo ukrepi notranje varnosti in njihov vpliv na varno vožnjo, zaviranje, prikaz vpliva hitrosti na zavorno pot; vožnja slaloma – pravilno in pravočasno sukanje volana; rušenje stabilnosti s hidravlično ploščo in ponovno vzpostavljanje stabilnosti in vodljivosti na spolzki podlagi, s poudarkom na pravočasnem pravilnem reagiranju; nadkrmiljenja kot enega največjih napak ob izgubi stabilnosti in vodljivosti vozila; prisilno zaustavljanje vozila ob istočasnem izogibanju oviram na spolzki in kombinirani podlagi; vzpostavljanje stabilnosti in vodljivosti z istočasnim izogibanjem nepredvidenim oviram na vozišču; položaj motorista na motornem kolesu; speljevanje in ustavljanje; vožnja v krogu v obeh smereh; vožnja v osmici; kondicijska vožnja“, prav Šteiner. V okviru omenjenega pomoči motoristom v mesecu februarju potekal sestanek s predstavniki vseh motorističnih klubov na območju Pomurja, na katerem je bilo dogovorjeno nadaljnje sodelovanje. Tako je tik pred veliko nočjo potekalo teoretično predavanje za člane MK Gornja Radgona. Na predavanju, ki je potekalo v prostorih Delavske univerze v Gornji Radgoni, in ki se ga je udeležilo nad 40 članov kluba, je mag. Šteiner predstavil prometno varnostne razmere na pomurskih cestah v obdobju 2002-2007 s poudarkom na varnosti voznikov motornih koles. Še posebej je opozoril na »pasti«, ki čakajo motoriste ob začetku sezone, predstavitev pa zaključil s predlogi za izboljšanje stanja prometne varnosti. Jože Škrilec, dipl. ing. prom. stroke, spec. je predstavil analize prometnih nesreč v katerih so udeleženi vozniki motornih koles s poudarkom na vzrokih za prometne nesreče. Zelo nazorno je prikazal (na primerih trkov), kaj se dogaja z motornim kolesom ob trku. Ob koncu je Sebastijan Piberl, dr. med. predstavil varnost motoristov z vidika telesnih poškodb v prometnih nesrečah. Pri tem je še posebej izpostavil pomen zaščitne opreme, ki lahko reši marsikatero poškodbo. Praktični del usposabljanja radgonskih motoristov bo 6. aprila v Španik centru v Murski Soboti
. „Prepričani smo, da bo izvajanje programa dalo pozitivne rezultate in tako posledični vplivalo na varnost cestnega prometa. Udeleženci z udeležbo na praktične in teoretičnem usposabljanju pridobijo nova znanja, obnovijo »že znano« in se na začetku motoristične sezone praktično usposobijo za varno udeležbo v cestnem prometu, to pa je za varnost vseh udeležencev v cestnem prometu zelo pomembno. In ne pozabimo, obstaja varnost, ki si jo lahko kupimo in obstaja varnost ki se je lahko naučimo“, pravi Šteiner, ki dodaja, da je v zadnjih letih na cestah v Republiki Sloveniji življenje izgubilo veliko voznikov motornih koles in koles z motorjem. V obdobju 2000-2007 238 voznikov motornih koles in 80 voznikov koles z motorjem. Enako stanje je na cestah v Pomurju, saj je v obdobju 2000-2007 je na pomurskih cestah življenje izgubilo 14 voznikov motornih koles in 9 voznikov koles z motorjem. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se je od leta 2002 do 2007 skoraj za 100 % povečalo število registriranih motornih koles. Če je leta 2004 bilo v Pomurju registriranih 613 motornih koles je bilo ob koncu leta 2006 registriranih že 1.090 motornih koles in na koncu leta 2007 1.687. Številke, ki same po sebi zahtevajo dodatne ukrepe za povečanje varnosti voznikov motornih koles. Vsako leto se ugotavlja in to potrjuje statistika, da se največ nesreč z udeležbo voznikov motornih koles zgodi ob začetku motoristične sezone in potem pred koncem sezone (avgust – september). Gotovo je razlog v tem, da na začetku motoristi še "niso pripravljeni" in na koncu "že vse vedo".
Prometne nesreče v katerih so udeleženi vozniki motornih koles so v večini primerov z najhujšimi posledicami, takšno dejstvo pa potrjujejo tudi statistični podatki za leto 2007, ko je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 47 voznikov motornih koles, od katerih so 3 umrli. Od 47 prometnih nesreč v katerih so bili udeleženi vozniki motornih koles so jih kar 31 (66 %) sami povzročili. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je bilo od 31 povzročiteljev prometnih nesreč 7 pod vplivom alkohola od katerih sta 2 umrla.