Tokrat smo v Žepovcih, ki sodijo v občino Apače, obiskali Leopoldino Brus, ki je tisti dan napolnila 90 let življenja. Ni je bilo težko najti, saj so Brusovi znani v svoji in širši okolici. Ko smo vstopili na dvorišče nas je pozdravil prijazen kuža, pogled pa smo namerili tudi prekrasnim cvetočim rdečim pelargonijam, ki so, joj!, kako bogato cvetele v tem poznem jesenskem času. Naš obisk je bil združen, kakor vedno, ko obiskujemo jubilante, z delegacijami na čelu katerih je vedno župan Apač Franc Pižmoht. Z njim so ji prišli čestitat tudi predstavniki KORK- Žepovci s predsednico Ivanko Klančar in poverjenikom Stankom Rakovec, predstavniki Zveze borcev za vrednote NOB, Vojko Galičič, Franc Petrovčič Vinko Peternel ter Vaški odbor, Olga Čeh in domačin Jože Brus. Kot nam je povedala, je bila obiska omenjenih nadvse vesela. Moramo še omeniti, da so ji prišli tisti dan čestitat tudi njeni otroci s svojimi življenjskimi sopotniki. Ko smo sedli za obloženo mizo, ki je bila opremljena, kot v kašni boljši restavraciji, razumljivo, saj ima sina Nika Brusa, učitelja gastronomije, smo bili deležni številnih dobrot. Razumljivo je, da je bila v žarišču pozornosti naša sogovornica Leopoldina, kateri smo družno nazdravili in ji zaželeli še mnogo zdravih let. Iz tega srečanja, bi lahko veliko zapisali, a smo z »besedo« omejeni.
Leopoldina se je rodila 7. novembra, v družini 8-ih otrok, v vasi Novi Svet, ki sodi v občino Logatec na Notranjskem. Izhaja iz kmečke družine, saj so imeli 35 ha zemlje, od tega veliko gozda. Osnovno šolo je obiskovala v Hotedršici, kjer je potekal pouk v italijanskem jeziku, ki ga še danes dobro obvlada. Slovenščine jo je naučila babica Jerca. Domačo besedo je slišala tudi pri verouku. Ker je župnik otroke učil v slovenskem jeziku, so ga Italijani eno leto zaprli. Ko je bila stara 16 let, se je šla v Idrijo učit za šiviljo. Ker je bilo do Idrije 3 ure hoda, je stanovala v Idriji. Svojega poklica redno ni nikoli opravljala. Ko je dopolnila 18 let se je poročila z Pavletom Brus-om, poročni obred sta opravila v cerkvi v Godoviču, ker je bila tedaj cerkvena poroka enako veljavna kot civilna. Z možem sta se vselila v hišo staršev, ki so jo imeli nedaleč stran od domačije, v Novem Svetu. Ob tem sta imela tudi zemljo, da sta lahko redila krave in prašiče. Tam so se rodili tudi prvi otroci, sin Joško(1941) in Marta(1942). V Žepovce so se z družino kot kolonisti priselili 18. marca 46. leta, v hišo kjer še danes živi. Jubilantka pravi »Ob prihodu smo dobili 5 ha veliko posest, ki smo jo nekaj časa obdelovali, nato pa smo jo morali oddati v KOZ Žepovci, v kateri sva bila z možem zaposlena. Jaz sem v službi skrbela za 16 krav mlekaric, katere sem krmila in vsak dan dvakrat ročno pomolzla. Mož, ki je bil izučen dimnikar, umrl je1982 leta, se je šolal za veterinarskega tehnika in je to službo opravljal vse do upokojitve. S propadom zadruge, smo leta 1960, dobili vrnjeno le hišo in 2,60 ha zemlje. Tu smo ob službi gospodarili, saj smo redili živino, prašiče. Imeli smo tudi konja, ki smo ga skupaj s kravo uporabljali za oranje in prevoze, saj tedaj še ni bilo traktorjev.«
Ob redni službi je Leopoldina skrbela z gospodinjstvo in družino. V zakonu se jima je rodilo 8 otrok, od tega živijo: Joško, Marta, Vojko, Niko, Toni in Branko. Kot se je pošalila, Brusov rod ne bo izumrl, saj so jo otroci obdarili z 11-imi vnuki in 9-imi pravnuki. Srečna je, da si je sin Joško doma ustvaril družino in tako z ženo, snaho Milico, lepo skrbita zanjo. Ker so si otroci v bližnji okolici ustvarili družine, jo pogosto obiskujejo. Leopoldina je vesele narave in zdravega duha. Veliko nam je imela povedati. Bila je priča, ko je njenemu svaku, tedaj sošolcu v Hotedršici, Tonetu Brusu, ki živi v Gornji Radgoni, v roki razneslo ročno granato in mu odtrgalo prste, izgubil pa je tudi oko. Kljub letom ne more mirovati. Ker sedaj za gospodinjstvo skrbi snaha Milica, kuha le ob redkih priložnosti. Njena vsakodnevna skrb je nalaganje drv v peč, ki si jih pripelje s samokolnico. Kot pravi nekaj moram delati, drugače se mi kri ustavi. Rada se tudi sprehaja. Skoraj vsak dan se sprehodi do Mure ali Mahovc. Rada gre tudi na izlete z upokojenci. Je članica Zveze borcev in Rdečega križa. Rada tudi bere.
Veliko praznovanje bodo domači organizirali v soboto 12.11.2011 v gostišču Kozel v Žibercih kjer se bo zbralo več kot 60 družinskih članov in prijateljev. Leopoldini še želimo mnogo zdravih let.