Naslov nič ni zlagan. V to smo se prepričali, ko smo obiskali gasilski dom PGD Dragotinci, v katerem je potekalo slavje ob praznovanju 80. rojstnega dne Angele Šafarič iz Dragotinec. Ko smo se peljali mimo njene hiše, nam je pot do slavja odprl prometni znak, ki je »dovoljeval« vožnjo, po tej vaški asfaltirani cesti, s hitrostjo 80 kilometrih na uro. Ker take hitrosti cesta ne dovoljuje, smo kljub omenjenem znaku, vozili kot zahteva varnost in po vseh prevoženih ovinkih prišli na prizorišče praznovanja. Prišli smo, ko je že večina povabljenih slavljenki čestitala za njen visoki življenjski jubilej. Še več Slavljenka je ob živi glasbi, pel je znani pevec, nekoč je pel pri magnetih, Miha Balažič, plesala skupni ples. Nas je na slavje povabil njen sin Jožek, ki je želel z našim obiskom presenetiti svojo mamo. Že pred vstopom v dvorano, smo bili deležni vonjav, ki so naznanjale, da gostje ne bodo lačni. Za to je s pečenjem mesnih dobrot poskrbel Feliks Rantaša, ki se je spretno vrtel okoli žara.
Ko je slavljena sedla za mizo, obkrožali sta jo sestri Ivanka in Marija, smo prisedli in ji izročili prožnostno darilo, lastnoročno izdelan veliki rožni venec. Darila, ki ji bo ostalo spomin na naše srečanje, se je zelo razveselila. Prisedli smo, da smo skozi pogovor prišli do podatkov za zgodbo, ki jo predstavljamo bralcem. Zgovorna, ne vemo, če smemo pri njenih 80 letih reči, tudi mladostna, nam je povedala marsikaj zanimivega. Naš pogovor je tekel skozi »motnje«, saj so še vedno prihajali gostje. Med njimi je slavljenko z ženo Teo obiskal tudi župan »njene« občine, občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana. Vedoč, da je nekoč delala v vinogradih, ob tem pa živi v vinorodnem področju, je v izročeni šopek vključil mladiko trsa, ki je bila obložena z nastavki grozdov. Ob stisku roke in čestitki se je Angeli orosilo oko. Takoj za tem sprejemom je sprejela obisk domačega župnika Boštjana Ošlaja in predsednice Krajevnega odbora RK S. Jurij ob Ščavnici, Cvetka Fiala in poverjenice. Čestitke in darilo sta slavljeni namenila tudi predsednik DU Sv. Jurij ob Ščavnici Marjan Korelc in tajnica Jožica Korelc.. Po sprejemu omenjenih gostov, katerih se je nadvse razveselila, smo spet sedli za mizo in nadaljevali s vprašanji.
Angela se je rodila v viničarski družini, v hiši viničarje Antona Merčnika, katera je bila po vojni zaplenjena in sta jo nato starša odkupila od Kmetijskega kombinata Gornja Radgona. Rodila se je 6. maja 1934. leta, v družini Muhič, kjer se je rodilo 5 otrok. Osnovno šolo je, kakor je veleval zakon o šolskem okolišu, obiskovala v Negovi. Pot do šole, ki je bila dolga nekaj več kot 6 km, je kakor vsi otroci, prehodila peš, poleti bosa, pozimi pa velikokrat v debelem snegu. Ko je končala šolanje se je takoj zaposlila v tedanjem KK Gornja Radgona, in delala v bližnjih goricah. Nekaj časa je bila gospodinjska pomočnica pri luteranskem duhovniku Godini v Prekmurju. Po njegovi smrti, se je vrnila na dom in nadaljevala z delom v vinogradih KK Radgona. Leta 1955 se je poročila z Romanom Šafaričem, ki je imel na domu v Dragotincih kovaško obrt. Mož se je popolnoma posvetil obrti, sama pa je skrbela za družino in gospodinjstvo ter obdelavi 5 ha velike posesti. Tedaj so redili živino in prašiče. Danes, vdova je že od 1995. leta, skrbi za delo na posesti sin Roman z ženo Ksenjo. Živine nimajo več, imajo pa še prašiče in dve kozi. Kot je dejala, če že ni več krav, je vsaj nekaj živega pri hiši. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, ki so si ustvarili družine in jo obdarili z 10-timi vnuki in 6-timi pravnuki. Zadovoljna je, da si je sin Roman doma ustvaril družino in je tako preskrbljena v vsem, kar potrebuje v življenju. Da ji je na pozna leta življenja lepše, je poskrbela tudi tako, da je redno plačevala prispevke za pokojninsko zavarovanje, ter danes prejema svojo pokojnino.
Ko smo jo vprašali, káko je bilo življenje ob tako številni družini, nam je dejala: »Ni bilo lahko. A, bili smo mladi in vajeni delati. Čeprav je bil mož obrtnik, ni bilo lahko priti do denarja. Zato je bilo potrebno trdo delati. Spominjam se, da sem ob skrbi za otroke, cel dan delala na zemlji, zvečer pa sem možu pomagala pri deli v kovačnici. Otroke sem spravila spat, z možem pa sva delala tudi krepko čez polnoč, če je imel kako nujno delo. Pri vsem tem pa nismo nikoli obogateli. Taki so pač bili časi. Tistikrat ni nihče imel veliko denarja. Tedaj tudi nismo poznali »čekov«, kot jih dobivamo danes. Ni bilo telefona ne vode pa še marsičesa, kar nam dela življenje lepše, a nas hkrati tudi bremeni.«
Še bi lahko kaj zapisali. Moramo pa zapisati, da so ji slavje pripravili otroci. Zakaj v gasilskem domu? Verjetno zato ker sta sinova Roman in Jože »velika« gasilca. Roman kot predsednik, Jože pa zvesti član. Kot je povedala Angela, je za slavje zredila prašiča, samo zato, da bi njeni gostje uživali domačo meso, ki je po njenem najbolj okusno. Angela je poskrbela tudi za dober domači kruh, ki ga je spekla v krušni peči. Razumljivo je, da so bili gostje deležni tudi drugih dobrot in žlahtne vinske kapljice.