Za večino slovenskih vinogradnikov in vinarjev letošnje leto gotovo ne bo ostalo v lepem spominu, saj so vremenske razmere povzročile nekoliko slabši vinski letnik, mnogi pa so zabeležili tudi količinski izpad. Kljub temu je trgatev marsikje bila prijeten in vesel dogodek ter lepa priložnost za druženje prijateljev. In tako je bilo tudi pri družini Jageričevih v Podgradu, dober streljaj iz središča Gornje Radgone, kjer so pobirali predvsem grozdje z brajd. Vseeno se je zbralo kakšnih 30 prijateljev, sosedov in znancev, ki so ustvarili pravo vzdušje. Poleg, da so natrgali lepe količine grozdja, tako da bo gospodar Leon došolal precej „domače rdečke“, so se vsi udeleženci družili, veselili in se lepo imeli. Že med trgatvijo je gospodar skrbel, da nihče ne bil žejen, za domače dobrote pa sta skrbeli gospodinja Irena in hčerka Žaneta. Po končani trgatvi, ko so kletarji že stiskali natrgano grozdje, pa so ostali, kar „pod vedrim nebom“, v lepo urejenem okolju pod gozdičkom, uživali v pravem družinskem pikniku, kjer dejansko ničesar ni manjkalo.
»To je za nas bila priložnost, da se v tem jesenskem času srečamo s prijatelji, znanci, svojci in sosedi, kajti čedalje se vsi skupaj nekako bolj odtujujemo in to ni dobro. Izkazalo se je, da gre za koristno srečanje in druženje, kjer smo vsi veseli in zadovoljni«, nam je z zadovoljstvom razlagal gospodar Leon Jagerič.
Tako se je v Podgradu znova potrdilo, da je poleg tradicionalnih kolin, ki so na kmetijah v severovzhodnem delu Slovenije, praktično celodnevni družinski praznik, trgatev gotovo najpomembnejši "kmečki praznik" na območju Slovenskih goric, Prlekije in Prekmurju. Ohranilo se je namreč mnenja, da »gospodar velja toliko, kolikor ga v klet pospravi«, in zato vsak vinogradnik, tudi ljubiteljski, ki da kaj nase, skuša delati skozi vse leto tako, da bi letina bila kar se da uspešna. In vrhunec celoletnega truda prihaja v teh jesenskih dneh, ko je potrebno pridelek v vinogradu pospraviti v klet. Zaradi tega se vinogradniki še posebej skrbno pripravljajo za trgatev, v tem času pa ima bistveno več dela vinogradnikova gospodinja, kajti že od nekoč veljajo v omenjenem delu države »pravila«, kaj je vse treba pripraviti in ponuditi beračem. Z manjšimi »spremembami in dopolnitvami« so se ti običaji in navade ohranjajo tudi danes, ob tem pa je vedno več vračanja na čim starejše običaje, zato pa nihče niti ne razmišlja o strojni trgatvi.