Ko nas je poverjenica Rdečega križa, Krajevne organizacije Žiberci Štefka Sobočan, prosila, da bi z delegacijo obiskali 90 letno slavljenko Terezijo Hozjan, ji nismo mogli odreči njeni prošnji. Kakor smo se dogovorili smo se v avli Doma starejših občanov Gornji Radgoni, priključili štiričlanski delegaciji, ki so jo predstavljali: župan občine Apače Franc Pižmoht, sekretarka OZ RK Gornja Radgona Davorka Makovec ter poverjenici KORKA Žiberci Štefka Sobočan in Hermina Šlemer. Odšli smo v drugo nadstropje doma, kjer v sobi, ki nosi številko 262, sedaj domuje Terezija Hozjan iz Žiberc, ki sodijo v občino Apače. Nenajavljeni smo vstopili v njen » novi dom«, katerega si deli s še eno stanovalko doma Jožefo Potočnik, ki tudi izhaja iz območja Apač. Po izročitvi priložnostnih daril, župan ji je v imenu občine Apače, izročil bon za nakup v podjetju Mercator v vrednosti 40 evrov( lepa gesta občine, ki se na tak način spomni starejših občanov), ter delegacije Rdečega križa, in čestitk, smo se z njo pogovarjali, da smo lahko zapisali kratko zgodbo njenega življenja.
Kot smo opazili, to nam je tudi sama povedala, se je nadvse razveselila obiska delegacije, ki ji je prinesla nekaj vedrine v njem novi dom. Ker ji že nekoliko peša spomin, to je razumljivo, smo se le počasi dokopali do njenih življenjskih podatkov. Dobro ve, da je rojena 21. oktobra 1922. leta v Trnju. Po drugi svetovni vojni je prišla v Žiberce kot kolonistka. Tedaj so jim dali zemljo in hišo, nato vzeli in ponovno vrnili. Tam sta s pokojnim možem Štefanom, s katerim sta se spoznala na sezonskem delu v Banatu, živela kmečko življenje. Nekaj let sta delala v tedanji KZ Žepovci, nato pa kmetovala. Kot kmetovalca sta plačevala prispevke za pokojnino, tako da sedaj naša sogovornica prejema zasluženo pokojnino. V dom se je preselila 10. oktobra 2012 in je s sedanjim stanjem zelo zadovoljna. Kot je dejala, je na toplem, ima dnevno tri obroke hrane, skratka nič ji ne manjka. Preveč na veliko je nismo spraševali in utrujali z našo radovednostjo. Je pa sama povedala, da je zelo navezana na vnuka Dušana Hozjana, ki ima ob njeni hiši zgrajeno novo hišo. V tej hiši ji je uredil sobo, ki je bila namenjena samo njej. Sicer jev svoji stari živela sama, hrano pa so ji dostavljali iz Gostilne Kozel, a je vsak večer prespala v svoji sobi vnukove hiše. Kot je dejala mu je nadvse hvaležna. Še veliko zanimivega smo izvedeli skozi pogovor, ki se je v večini odvijal s pomočjo Štefke Sobočan, s katero se dobro poznata. Vsa srečna je bila, ko sta se v pogovoru spominjali starejših ljudi, katere je Terezija poznala v svoji bližini in širše. Mi smo slavljenki obljubili, da jo obiščemo, ko bo praznovala 100 letnico življenja. Ob tem se je na široko nasmejala in dejala: »Ah! Kje so še tista leta?.