Ko smo se mudili v Cerkvenjaku, nas je do bližjega kioska privabil vonj po sveže pečenem kruhu. Obiskovalca kioska na kolesih, ki stoji ob nekdanji znani mesariji Petrovič, kjer tudi sedaj deluje mesnica, privabi tudi velik napis KRUH IN PECIVO IZ DOMAČE PEKARNE. To je pravzaprav mala, rekli bi mini, pekarna v avtomobilski prikolici. Da bi izvedeli kaj več o dejavnosti te mini pekarne, smo se pogovarjali z lastnico in tudi delavko v pekarni Natalijo Kavčič. Dejala je, da prihaja iz Benedikta, kjer je nekaj časa imela postavljeno to zanimivo pekarnico. Naj mimogrede omenimo, da je nekoč majhen kraj Benedikt že imel pekarno. To je bila Žigertova pekarna, ki pa jo je povojna oblast uničila, beri prepovedala.
In kaj nam je mlada obrtnica povedala o njeni nenavadni dejavnosti, ki je obogatila ponudbo v občinskem središču Cerkvenjaka. »Po poklicu sem trgovka. Ko sem bila zaposlena v Trgovskem podjetju Tuš, sem se naučila peči kruh in druge pekovske izdelke. Moja želja je bila, da bi se osamosvojila. Tako sem se odločila za nabavo kioska, ki ima ustrezno opremo za peko in prodajo pekovskih izdelkov. Najprej sem ga postavala v Benediktu, vendar ni bilo kakega posebnega uspeha. Tukaj v Cerkvenjaku, kolikor ugotavljam, je uspeh dober. Ljudje so se navadili na obisk pri meni, kjer dobijo sveže pekovske izdelke. Tukaj lahko dobijo sveže rogljiče, žemljice, kruh, bureke, pice in druge dobrote. Vse naštete dobrote dobivam v surovem stanju iz pekarne v Gonji Radgoni, s katerimi dobro sodelujem. Hvaležna sem občini, ki mi je dovolila dejavnost, lastniku zemljišča, in posebno mojim kupcem, ki me radi obiščejo.«
Ob zapisu smo se nehote spomnili časov, ko so kruh in druge dobrote pekle velike pekarne. Med temi je bila pekarna Intes v Mariboru, kateri bi lahko rekli tovarna kruha. Tedaj ni bilo na razpolago toliko vrst kruha, kot ga proizvajajo peki v današnjem času. Da je mogoče peči krušne dobrote v malem prostoru, smo se pred 46 leti prepričali v Nemčiji v Duisburgu. Tam so že tedaj pekli žemljice v izložbi veletrgovine.