SREČKO BERDEN ŽE 30 LET RAZNAŠA POŠTO
- 19.04.2011
Poštarja Srečka Berdena smo nagovorili, ko ob predaji poštnih pošiljk pri stranki Marjanu in Jožici Korelc v Kupetincih, ki imata vsakodnevni, seveda ob delavnikih, obisk poštarja, ki jima v hišo prinaša Večer. Pošto je tokrat sprejemal Marjan Korelc, ki ...
Poštarja Srečka Berdena smo nagovorili, ko ob predaji poštnih pošiljk pri stranki Marjanu in Jožici Korelc v Kupetincih, ki imata vsakodnevni, seveda ob delavnikih, obisk poštarja, ki jima v hišo prinaša Večer. Pošto je tokrat sprejemal Marjan Korelc, ki sicer pošto na svoj dom prejema, tudi kot predsednik Društva upokojencev Sv. Jurij ob Ščavnici. Kot nam je zaupal, mu je ta dan prinesel poštar pismo iz Avstralije, ki je njegovi ženi Jožici pisala njena nečakinja iz Avstralije. To je bila za poštarja Srečka tisti dan oddana pošiljka iz najbolj oddaljenega kraja sveta.
Srečko Berden, je kakor vsi poštarji, prijazen možakar. S vsako stranko zna izreči kako prijazno besedo. »Veste, to je del mojega poklica. Kako bi pa bilo, če bi prihajal k hiši slabe volje. Ljudje si v tem današnjem »norem« svetu, želijo prijazne besede. To opažam posebno pri starejših, ki živijo osamljeno življenje. Čeprav je pisemskih sporočil sorodnikov in prijateljev zelo malo, imamo poštarji več dela kot včasih, saj skoraj ne mine dan, ko bi ne bilo potrebno raznosti kake reklamne »pošte«, ali kot preprosto rečemo reklame. Tu na podeželju raznašamo poštarji tudi dnevne in druge časopise in revije. Še sreča, da imamo sedaj prevozna sredstva. Kot vidite je moj poštni moped opremljen s prtljažniki, ki jih nabašem s vsemogočimi poštnimi pošiljkami.«
Srečko ima svoj poklica rad. To dokazuje tudi to, da je že 30 let poštar. »Eni pravijo, da smo dostavljavci pošte. Jaz najrajši slišim, da sem poštar. Kot sem že povedal, delam v tem poklicu že 30 let. Že kot otrok, rojen sem 1956. leta v Slaptincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici, sem si želel, da bi bil poštar. Po osnovni šoli sem se zaposlil na pošti v Radencih, kjer sem delal 25 leta, sedaj pa že pet let raznašam pošto na poštnem področju pošte Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer raznašamo pošto 4 poštarji. Upam, da si bom pokojnino prislužil s tem delom, ki je sicer naporno, katerega pa opravljam z veseljem.« Še bi lahko rekli, a je bila poštarska torba še polna pošiljk. Hitel je dalje, da bi lahko čim prej opravil svoje delo in se vrnil na svoj dom, ki je sedaj pri Mali Nedelji.
Srečko Berden, je kakor vsi poštarji, prijazen možakar. S vsako stranko zna izreči kako prijazno besedo. »Veste, to je del mojega poklica. Kako bi pa bilo, če bi prihajal k hiši slabe volje. Ljudje si v tem današnjem »norem« svetu, želijo prijazne besede. To opažam posebno pri starejših, ki živijo osamljeno življenje. Čeprav je pisemskih sporočil sorodnikov in prijateljev zelo malo, imamo poštarji več dela kot včasih, saj skoraj ne mine dan, ko bi ne bilo potrebno raznosti kake reklamne »pošte«, ali kot preprosto rečemo reklame. Tu na podeželju raznašamo poštarji tudi dnevne in druge časopise in revije. Še sreča, da imamo sedaj prevozna sredstva. Kot vidite je moj poštni moped opremljen s prtljažniki, ki jih nabašem s vsemogočimi poštnimi pošiljkami.«
Srečko ima svoj poklica rad. To dokazuje tudi to, da je že 30 let poštar. »Eni pravijo, da smo dostavljavci pošte. Jaz najrajši slišim, da sem poštar. Kot sem že povedal, delam v tem poklicu že 30 let. Že kot otrok, rojen sem 1956. leta v Slaptincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici, sem si želel, da bi bil poštar. Po osnovni šoli sem se zaposlil na pošti v Radencih, kjer sem delal 25 leta, sedaj pa že pet let raznašam pošto na poštnem področju pošte Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer raznašamo pošto 4 poštarji. Upam, da si bom pokojnino prislužil s tem delom, ki je sicer naporno, katerega pa opravljam z veseljem.« Še bi lahko rekli, a je bila poštarska torba še polna pošiljk. Hitel je dalje, da bi lahko čim prej opravil svoje delo in se vrnil na svoj dom, ki je sedaj pri Mali Nedelji.
Zadnje novice
