SREČANJE DIJAKOV NIŽJE GIMNAZIJE GORNJA RADGONA PO 60 LETIH

Koncem maja, bilo je 25. maja 2010, katerega smo nekoč slavili kot Dan mladosti, so se na radgonskem gradu srečali dijaki Nižje gimnazije Gornja Radgona, ki so šolske klopi zapustili 1960. leta. Zbrali so se na ...
Koncem maja, bilo je 25. maja 2010, katerega smo nekoč slavili kot Dan mladosti, so se na radgonskem gradu srečali dijaki Nižje gimnazije Gornja Radgona, ki so šolske klopi zapustili 1960. leta. Zbrali so se na dvorišču gradu, kjer jih je sprejel podžupan občine Gornja Radgona in tudi ravnatelj OŠ Gornja Radgona Dušan Zagorc. Kot je dejal je bil vabila zelo vesel, kajti tudi njegova, že pokojna, mama, je bila dijakinja te šole. Ob pozdravu jim je predstavil nekaj zanimivosti iz življenja občine Gornja Radgona in o šolstvu v Gornji Radgoni. Po obisku gradu so se nekdanji dijaki odpravili na obisk podjetja Arcont, kjer jih je v sejni sobi sprejel predsednik uprave Branko Kurbus, ki jim je predstavil zgodovino in razvoj Arconta. Kot je bilo ugotovljeno, so bili štirje prisotni zaposleni v Arcontu. Med njimi je bila glavna organizatorica srečanja Marica Leskovec, ki je bila v podjetju računovodkinja. Po predstavitvi tovarne v sejni sobi, jih je predsednik uprave Branko Kurbus, povabil na ogled proizvodnih prostorov Arconta. Po koncu obiska podjetja se je Marica Leskovec, Branku Kurbusu zahvalila, da si je vzel več kot dve uri časa in jim tako nazorno predstavil podjetje, ki daje kruh mnogim delavcem iz bližnje in daljne okolice.
Kot nam je povedala glavna organizatorica srečanja, pomagala sta ji tudi Kristina Kaučičč in Bruno Švagan, Marica Leskovec, so poslali vabila 43 dijakom, srečanja pa se je udeležilo 32. Ob tej priliki so se spomnili tudi nekdanjih pokojnih učencev in profesorjev katerim so na pokopališčih v Radencih, Kapeli in Gornji Radgoni v spomin prižgali sveče. Kot smo se lahko prepričali, je bilo srečanje nadvse prisrčno. Razumljivo je, da se nekateri med seboj nisi več poznali. Toda besedni stik je razvozlal uganko, da so se lahko razpoznali. Na srečanje je iz najbolj oddaljenega kraja prišel dr. Feliks Klobasa, rojak iz Očeslavec, ki je dela in živi v Hannovru v Nemčiji. Zaključni del srečanja je potekal v Gostilni Menciger v Črešnjevcih, kjer so si imeli kaj povedati. Še največ govora je bilo o šoli in internatu, ki sta tedaj delovala na radgonskem gradu.