V še ne tako davni preteklosti so postavljali klopotce pri vsaki hiši, kjer so imeli posajene trte, bodisi v vinogradu ali za »brajde« ali latnik. Postavljali so jih v času, ko so se začele mehčati grozne jagode. Navada je bila, da so jih postavljali vse od goda sv. Ane pa do goda sv. Lovrenca, to je od 26. julija do 10 avgusta. Tega se je držala tudi družina Marije in Vinka Šenekara iz Grabonoša, ki sodi v občino Sv. Jurij ob Ščavnici. V Brengovi, ki sodi v občino Cerkvenjak, imajo manjšo počitniško hišico. Po starem je to »vrh«, ki predstavlja manjše poslopje s kletjo za shranjevanje vina in jabolčnika. Ob tem »vrhu«, je v nedeljo, 28. julija, potekala slovesna postavitev klopotca, ki bo varoval grozdje na brajdah. »Za postavitev klopotca, ki ga je izdelal Franc Bračič iz Grabonoša, smo se odločili zato, da se na tak način srečamo z domačimi in prijatelji. To predvsem zato, ker je vse manj srečanj med sosedi, prijatelji in sorodniki,« je dejal gospodar Vinko Šenekar. Med tem, ko so »dedi« pripravljali vse potrebno za postavitev klopotca, so ženske, pomagali so jim tudi moški, pripravljali obed, ki se je odvijal po postavitvi klopotca. Klopotec je na »štango«, to je drog z »iglo« na katero nataknejo ogrodje klopotca, ki se mu pravijo jarem, in klini, postavil Srečko Mauko. Najprej je postavil ogrodje, nato »gregl z macleki«, ter »blajo«, po kateri udarjajo »macleki« in ustvarjajo melodijo. Sledila je končna postavitev klopotca, to je nameščanje »repa«, za krmiljenje klopotca v vetru, ter »letanc«, to je kril, ki poganjajo klopotec. Naj povemo, da so Šenekarjevi postavili pravi prleški klopotec, ki ima štiri krake. Obstoja še haloški klopotec, ki ima 6 krakov. Klopotec je zanesljivo slovenski »izum«, saj ga v preteklosti po svetu niso poznali v taki obliki. Da je tako pove to, da so Avstrijci, ki tudi postavljajo klopotce, povzeli ime slovenskega klopotca, saj ga imenujejo z nemško besedo »Klapotez«. Razumljivo je, da so prvo postavljanje klopotca pri Šenekarjeveh krstili z »rdečko«, gospodar je dejal, da je to »bio« vino in žlahtno kapljico. Za dobro voljo je z igranjem na harmoniki poskrbel osnovnošolec Tjan Mauko.