Bliža se ženitev: Kako preprečiti neželeno razmnoževanje psov, mačk... Vsi pomurski veterinarji sprejeli pobudo Društva za zaščito živali Pomurja, ter znižali cene za petino Zlasti ljubiteljem živali in tudi vsem ljudem, ki imajo količkaj vesti gotovo ne more biti vseeno, ko ob prometnici, na mestni ulici, ali pa kjerkoli drugje zagleda odvržene majhne in nemočne živalce, ki so jih nevestni lastniki takoj po porodu ali nekaj dni pozneje kar odvrgli. In če jih že ne povozi kakšno prevozno sredstvo, se nemočno vlačijo in potepajo okrog ter iščejo karkoli za pod zob. Enako kot malčkom, ki jih lastniki kar odvržejo, če že ne žive zakopljejo ali kako drugače pokončajo, se godi tudi desetinam in stotinam majhnih živih bitij, ki so se skotili od že prej zavrženih in zapuščenih staršev. Če bi vedela kako to preprečiti gotovo nobena pisca ali mačka ne bi postala breja, saj so prav zavržene živali do potomstva bolj ozirni tudi kot nekateri ljudje. A kaj ko je narava včasih kruta, in potem uboge mamice morajo nemo opazovati uničevanje in trpljenje svojega naraščaja.
Zato je edina rešitev za vedno bolj prisotno problematiko razmnoževanja zavrženih (in ne samo njih) štirinožnih hišnih ljubljenčkov, kastracija samčkov in sterilizacija samičk, tako mačk kot psov. In prav s to problematiko so se znova odločili spoprijeti tudi članice in člani Društva za zaščito živali Pomurja (DZŽP), a kaj ko njihov volonterizem in prostovoljno delo ne bo pomagalo, če ne bo posluha od tistih, ki imajo denar, kajti kastracija in sterilizacija sta zelo draga. Že lani so pozvali župane 27 pomurskih občin, da prispevajo nekaj sredstev za kastracijo in sterilizacijo, kar je tudi dolžnost lokalnih skupnosti, a je žal odziv županov bil zelo slab. Menda je samo župan Gornje Radgone nakazal nekaj sredstev, zato pa so društvu prisluhnili vsi veterinarji v Pomurju, ki so znižali cene kastracije in sterilizacije za petino, potrebno pa je samo imeti ustrezen kuponček, ki ga je možno pridobiti v nekaterih medijih ter pri članih društva.
„V DZŽP smo se zbrali ljudje, ki želimo na različne načine pomagati zapuščenim, zanemarjenim in mučenim živalim. Društvo je povsem prostovoljna in neprofitna organizacija, ki je nastala izključno zaradi potrebe po pomoči nebogljenim živalim, ki same ne morejo odločati o svoji usodi in si ne morejo pomagati, saj so odvisne od nas, ljudi. Člani društva s svojim prostovoljnim delom živalim pomagamo po svojih močeh. V Pomurju se že še vedno srečujemo s perečo problematiko zapuščenih živali“, pravi predsednica DZŽP Breda Habjanič. V DZŽP so si zapisali, da je eden izmed temeljnih ciljev njihovega delovanja tudi zmanjševanje števila rojstev nezaželenih živali (sterilizacija in kastracija muc in psov), ter posledično zmanjševanje potepuških živali, ki lokalnim skupnostim povzročajo še več odgovornosti in dodatno finančno breme in skrb. Za mnoge živali poskrbijo kar sami, ko sterilizacije in kastracije zapuščenih živali, plačujejo iz zbranih članarin in prostovoljnih prispevkov. Če pa bi jim pomagale še lokalne skupnosti, bi se počasi zmanjševalo število neželenih kotitev in s tem zapuščenih živali, ki si jih nihče ne želi.
Letošnja akcija pomurskih ljubiteljev živali za zmanjševanje neželenih mladičev poteka pod nekakšnim geslom: Majhen strošek za manj trpljenja! „Pomlad je čas, ko se okrog nas razbohoti življenje vseh oblik – trave poženejo, rože zacvetijo in drevesne krošnje dobijo zeleno krono. Stvari se spremenijo tudi pri nas doma: ne ozelenita le vrtna trata in sadovnjak, na svet pride tudi ogromno mladih muc in psov. Na žalost se nas ob opazovanju teh ljubkih, nerodnih in igrivih dlakavih kepic premalo zamisli, koliko jih nikoli ne bo videlo lastne mame, ker jih bo lastnik pobil, preden bodo spregledali, koliko jih bo zaradi brezbrižnosti lastnikov pomrlo zaradi takšnih in drugačnih kužnih bolezni, koliko jih bo dolga leta životarilo v življenja nevrednih razmerah in nenazadnje, koliko jih bo v agoniji umiralo pred našimi očmi v kakem obcestnem jarku. Čeprav je v prvem odstavku 11. člena Zakona o zaščiti živali jasno navedeno, da mora lastnik živali z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali, marsikdo živi v napačnem prepričanju, da s tem naredi več škode kot koristi, ali pa se mu zdi strošek enostavno previsok. Če bomo za sterilizacijo mačke odšteli 60 EUR in če bo živela vsaj pričakovanih 15 let, smo za vsako leto njenega življenja odšteli 4 EUR ali malenkost več kot cent na dan. Če se nam to zdi drago, kako ji potem lahko zagotovimo hrano? Kot skrbniki oz. lastniki živali smo izključno sami odgovorni za njihovo življenje in posledično tudi za življenje njihovih potomcev. Nikar torej ne živim v zmotnem prepričanju, da smo svojo dolžnost opravili, če ste svojo muco ali psa oddali prvi osebi, ki jo je želela imeti, ne da bi pri tem pomislili, ali ji bo novi lastnik sploh zagotovil ustrezne pogoje za zdrav razvoj in življenja vreden obstoj“, poudarjajo v DZŽP.
Če nas ob skotenih mladičkih naše živali skrbi le, kako se jih znebiti (po zakonu je pasje mladiče prepovedano vzeti od matere pred 8. tednom starosti, mačje pred 12. tednom), se zamislimo: zakaj so se sploh skotili? Ali bi bila sterilizacija oz. kastracija res tako velik strošek v primerjavi s tem, koliko skrbi in finančnih sredstev je potrebnih za primerno vzgojo in vzrejo mladičev vsako leto znova, če ne celo večkrat letno? Ali je to res večje zlo od vseh življenja nevrednih bolečin, ki jih pretrpijo mladiči vaše živali, mladiči njenih mladičev itd., ali nam preprosto sploh ni mar, saj ste se jih znebili in mislite, da za trpljenje, ki ga doživljajo, če sploh še živijo, nismo odgovorni? „Sterilizacija oz. kastracija je trajen način preprečevanja gonitvenih ciklusov in nezaželenih brejosti tako pri mucah kot psih. To je najmanj, kar lahko naredite, da preprečite, da bi bilo zavrženih, nehumano ubitih, mučenih in zapuščenih živali v Sloveniji še več“, še sporočajo iz DZŽP, ki prosijo vse lastnike živali, da naj razmislijo kaj lahko storijo za svoje živali in sploh živa bitja...