Pomurski vitezi vina so se srečali na Turistični kmetiji Cuk v Banuti pri Lendavi Člani Slovenskega reda vitezov vina, omizje za Pomurje, ki sodi med najbolj dejavna izmed vseh osmih omizij v Sloveniji, so se tokrat srečali na lendavskem območju. Na enkratni turistični kmetiji (Parasztgazdasag) Cuk v Banuti 10 pri Lendavi, kjer so dejansko lahko ponosni na svojo ponudbo, in kjer domuje prav tako vinski vitez Peter Cuk, so vitezi (v Pomurju jih je skupaj 15) pregledali kaj so naredili v letu 2009 ter se dogovorili za aktivnosti v letošnjem letu. Tudi tokrat so vitezi pod vodstvom konzula Franca Škrobarja in tajnika Zlatka Boraka, poleg pogovora o svojem delu in poslanstvu, želeli poskusiti kaj se dogaja v kleteh na tem območju, ob tem pa so se prepričali kako je grozdje letnik 2009, na skrajnjem severovzhodu države, preneslo izjemno slabe vremenske pogoje, ter ponudilo izvrstno kapljico. Pri Cuku pa so se vsi skupaj tudi prepričali,da je znanje vinogradnikov in sploh kmetovalcev ter ponudnikov mnogih domačih dobrot v tem delu države izvrstno.
Poleg vsega kar ponujajo pa so na turistični kmetiji ter v hiši vina pri Cuku še posebej odlična vina, v kar so se prepričali tudi vitezi, ki so svoje delo v letu 2009 ocenili za uspešno. Enako tudi letos nameravajo postoriti veliko na promociji vin, vinogradniških in turističnih kmetij s severovzhoda države. Po „uradnem“ delu srečanja na Kmetijci Cuk v Banuti, smo v prijetni družbi z vitezi na skupni „viteški večerji“, med drugim izvedeli, da je v Sloveniji osem omizij z več kot 110 vitezov, v Pomurju pa pod vodstvom konzula Franca Škrobarja red sestavlja 15 članov. “V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati”, je obrazložil konzul Škorbar, ki je dodal, da omenjeno „srečanje“ v Lendavski goricah pomeni tudi eno izmed strokovnih ekskurzij, kjer običajno poskušajo vina in tako pomagajo vinogradnikom, kot takšni pa so dobrodošli v vsaki kleti. Vsako leto imajo sicer v načrtu najmanj po dve ekskurziji, eno sami, drugo z zakonskimi partnerji.
In med takšnimi častilci vrhunske vinske kapljice nikomur ne more biti dolgočasno. Mi pa smo na samem viteškem srečanju, v sproščenem in prijetnem vzdušju, med drugim lahko slišali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druženju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta šteje v tisočletjih. Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika – vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudežni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna še vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva življenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeške ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrišnjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in žalosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetniškim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter »vino je dobro že samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 166 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja. Pred natanko 36 leti, torej leta 1974 pa se je v okviru Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma (danes: Agra) v Gornji Radgoni pričelo slovensko ocenjevanje vin ali kot nekateri pravijo „Slovenska vinska olimpijada“, danes: Vino Slovenija – Gornja Radgona...