Mesti Gornja Radgona in Bad Radkersburg imata poleg bogate skupne zgodovine tudi edinstveno lego, saj mesti in s tem državi razmejuje samo reka. Gornja Radgona in Bad Radkersburg sta danes dve samostojni mesti, ki sta do prve svetovne vojne tvorili skupni mestni organizem, od takrat pa sta zaradi političnih okoliščin šli vsako po svoji poti. V združeni Evropi želita sedaj poudariti tako to, kar je obema skupno, kot tudi tisto, kar lahko s svojima komplementarnima naravama in raznolikimi dejavnostmi prispevata za nadaljnji, dolgoročni razvoj ponovno povezanih mest in širše regije. Že vrsto let, praktično od osamosvojitve Slovenije, še posebej v dobrem zadnjem desetletju, mesti Gornja Radgona in avstrijska Radgona (Bad Radkersburg) odlično sodelujeta. Mesti na levem in desnem bregu reke Mure sodelujeta v različnih projektih in na mnogih področjih, tako da sta si ne le mesti temveč predvsem prebivalci obeh prijateljskih in sosednjih mest, vedno bližje.

Odkar sta na obeh straneh reke Mure porušena objekta v katerih so nekoč policisti in cariniki opravljali mejne zadeve, je praktično videti, da je Radgona, iz dveh postala eno mesto, kot je nekoč že bilo. Nekoč so se prebivalci z obeh bregov Mure srečevali predvsem v prodajalnah ter na delovnih mestih, danes pa so Avstrijci in Slovenci skupaj že od vrtca, saj jih veliko obiskuje skupne vrtce, preko osnovne in srednjih šol, do fakultet. Ob tem izvrstno sodelujejo mnoga društva, predvsem kulturna, športna, pa gasilci ipd., vedno boljše pa sodelujejo tudi gospodarstveniki...

Seveda vsemu temu prispeva tudi dobro politično razumevanje in sodelovanje na državnem, in zlasti na lokalnem nivoju. Ravno v tem grmu tiči zajec, ko gre za izvrstno sodelovanje med dvema Radgonama, ki sta že izvedli nekaj skupnih projektov. In tako sta se mesti Gornja Radgona in Bad Radkersburg (Radgona) tik pred koncem letošnjega leta, s končanjem projekta Skupaj - skupni urbani in krajinski prostorski razvoj obrežij reke Mure - znova zbližali ter z njim poudarili skupne korenine ter kulturno vrednost območja nekoč enega mesta. Na slovenski in avstrijski strani meje so prepričani, da je projekt zgled sodelovanja, ki bi lahko bil vzor tudi regijam in državama, z njim pa sta mesti znova krajinsko-arhitekturno povezani in prostorsko zedinjeni, nove urejene proste površine pa bodo trajna dodana vrednost turističnemu območju in ponudbi, s čimer se bo povečala tudi mednarodna konkurenčnost tega območja.

V štirih izvedbenih projektih, vrednih dobra dva milijona evrov, pri čemer je evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 85 odstotkov, sta mesti dobili čezmejni prireditveni prostor s povezavami za kolesarje in pešce, prenovljeno območje pred nekdanjim avstrijskim carinskim uradom, obnovljen mestni park v Bad Radkesbrugu ter na novo oblikovan slovenski del mejnega prehoda kot vstopnega mestnega portala vključno z dostopom do reke Mure, počivališča, priveza, otroškega igrišča... Zraven pa sta mesti že prej dobili obnovljen mejni most čez reko. Ob tokratnem uradnem odprtju nove pridobitve na slovenski strani reke Mure, je župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko, med drugim povedal, da je projekt slika prihodnje gradnje regij in da že pripravljajo idejne osnove za nadaljevanje, pri čemer načrtujejo tudi železniško povezavo med mestoma, novo pot čez Muro in še nekatere novosti, med njimi nadaljnjo ureditev obrežja, biosferni park in pot gradov. „Vse te naše izkušnje naj bodo kot valovi, ki se širijo v regije, dežele in širše“, je poudaril Rojko, ki je s priložnostim darilcem zahvalil svojemu predhodniku Antonu Kampuša, kateri je pravzaprav vodil dosedanje postopke.

Z Rojkom se je povsem strinjal tudi župan mestne občine Bad Radkersburg, mag Josef Sommer, ki je dodal, da si mesti delita zgodovino, saj sta bili do konca prve svetovne vojne eno, po osamosvojitvi Slovenije pa v različnosti in suverenosti vse bolj prepoznavata to, kar ju združuje in povezuje. Direktorica Pore, razvojne agencija Gornja Radgona, ki je sedaj postala direktorica občinske uprave občine Gornja Radgona, dr. Tatjana Fulder pa je poudarila, da je ob tem, kar so s projektom dosegli fizično, še bolj pomembno zaupanje in spoštovanje, ki so ga vzpostavili kot partnerji. In to nameravajo prenašati tudi v prihodnjo finančno perspektivo. Projektom, s katerim so sicer uredili 9.000 kvadratnih metrov površin, predstavlja nadaljevanje projekta, ki je obsegal bilateralni urbanistični natečaj v mestih Gornja Radgona in Bad Radkersburg, katera lahko s svojima komplementarnima naravama in raznolikimi dejavnostmi prispevata za nadaljnji, dolgoročni razvoj ponovno povezanih mest in širše regije...

Sicer pa, kot so povedali partnerji v projektu, obe omenjeni občini ter radgonska agencija Pora, ocenjujejo, da so rezultati projekta tudi »nevidni« in ti so celo pomembnejši od teh, fizično oprijemljivih. Gre za v tem projektu doseženo zaupanje in spoštovanje, ki je – ali pa bi moralo biti vzor vsem ostalim za sodelovanja tako na lokalnih kot državnih ravneh. Za vse nas pa je vsekakor lepo videti, da je vedno več sosedov po naših gostinskih lokalih in trgovinah, ter seveda na kulturnih, umetniških, zabavnih in športnih prireditvah, kajti tudi v tem se cenijo dobrososedski odnosi.