MIZAR SE JE ZALJUBIL V BOŽIČNE JASLI
- 24.12.2014
Janez Kofalt iz Šratovcev vsako leto ob domači hiši postavi jaslice.
V različnih slovenskih krajih, bodisi na prostem, pod zemljo, v hiši, stanovanju, kapelici ali cerkvi, je v teh dneh na ogled veliko lepih in zanimivih jaslic, ki nas v tem božičnem času, v takšnih in drugačnih oblikah, iz takšnih in drugačnih materialov, živih in umetnih, povezujejo z Jezusovim rojstvom. Torej, predbožični čas je čas, ko svojo ustvarjalnost in domišljijo sprostijo mnogi, ki uživajo v izdelavi jaslic. Nekateri ustvarijo za svojo dušo in jih lahko občudujejo le domači in priložnostni obiskovalci, drugi pa se odločijo svoje izvirne izdelke predstaviti širši javnosti, bodisi na različnih razstavah jaslic, ki jih je v tem času kar nekaj, ali jih postavijo kar pred svoj dom, v občudovanje mimoidočim. In med slednje sodi tudi 48-letni Janez Kofalt iz Šratovcev 31, le nekaj deset metrov od glavne ceste Radenci – Gornja Radgona.
Janez, ki živi skupaj z ženo Danico, 22-letnim sinom Mariom ter 13-letno hčerko Nino, se je očitno zaljubil v jaslice. Sam je mizar, zaposlen v Euro designu Apače, kjer izdelujejo šolsko pohištvo, in je tako tudi poklico povezan z oblikovanjem in izdelavo lepih reči. Zato tudi vsako leto izdela nove jaslice velikosti nekaj kvadratnih metrov. Vedno so unikatne, saj jih iz leta v leto dopolnjuje z novimi figurami in tehničnimi izboljšavami, praktično ves, razen luči, je iz naravnega materiala. Svoj izdelek, na katerega je ponosen je tudi letos postavil poleg domače hiše, ob vaški cesti, tako da ga lahko vidijo tudi sosedje, znanci, prijatelji in drug mimoidoči. In prav vsi so navdušeni nad enkratno „božično dekoracijo“, za katero se je Kofalt letos še posebej potrudil, saj je delal skoraj dva meseca.
„Seveda ni tako enostavno narediti takšne jaslice. Najprej je potrebno zbrati naravne materiale, predvsem v gozdu in sploh v naravi, saj je poleg kamnov, maha, korenine, skorje ipd., potrebno izdelati na desetine in stotine različnih figur – živali oseb in objektov. Tako je v naših letošnjih jaslicah okoli 100 ovc in koz, pet oslov, kamela, 25 pastirjev, na desetine hišk ipd. Začel sem že nekje okrog dneva mrtvih, saj sem najprej moral izdelati hiške in druge objekte, vse to naravno, iz lesonita in kartona. Namesto, da bi sedel za televizijo ali računalnikom, sem po službi več ur delal v kleti. Šele potem pride zlaganje in moram priznati, da sem ponosen na naše jaslice, ob katerih se mnogi ustavijo in jih občudujejo“, nam je povedal Janez, ki obljublja, da bo vsako leto v predbožičnem času razveseljeval ljubitelje jaslic in vsega povezanega s predbožičnim časom. Janezove jaslice bodo vsi občudovali najmanj tja do Treh kraljev, saj pravi, da mora varčevati z elektriko, in bo jasli gotovo pospravil že pred svečnico. Prav zaradi elektrike so žarnice prižgane le ob večerih in ponoči.
Jaslice so neločljivo povezane z božičem
Znamenje Jezusovega rojstva, kot nekateri pravijo za jaslice, je bilo ustvarjeno s ciljem, da bi si verniki lažje predstavljali svetopisemske dogodke, zato so morale biti kar se da nazorne. Običaj postavljanja jaslic naj bi se razvil iz srednjeveških duhovnih iger (misterijev), žive osebe pa so sčasoma zamenjale iz lesa izrezane osebe. Prve jaslice na Slovenskem so se pojavile leta 1644, v slovenske domove pa so se razširile v 19. stoletju. Jaslice se postavljajo na sveti večer in so središče božičnega razpoloženja. Sprva je bil gospodar tisti, ki je postavljal jaslice, kasneje pa so to prevzeli otroci. Sploh pa so jaslice nadaljevanje izročila naših prednikov. Kdaj so se prvič pojavile, se ve točno, nekateri menijo, da že v 4. stoletju. Vemo pa, da je prve žive jasli za božič postavil Frančišek Asiški leta 1223. Strokovnjaki menijo, da so se jasli razvile iz duhovnih iger, ki so obravnavale Kristusovo življenje.
Prve jasli so bile preprosta košara ali korito s slamo in detetom iz lesa ali gline. Kasneje so razni umetniki ustvarili prave umetnine, s katerimi se ponašajo mnogi svetovni muzeji. V Sloveniji so prve jaslice postavili jezuiti v Ljubljani v 17. stoletju, omenjenega leta 1644. Jaslice so lahko zelo različne po velikosti in po uporabljenih materialih. Če občudujemo jasli in bi jih radi imeli doma malo drugačne od tistih kupljenih, si jih lahko naredimo tudi sami. Sicer pa ni važno, ali bodo jaslice bogate in mojstrsko izdelane, glavno je, da so narejene z ljubeznijo in da se pri delu zabavamo s svojim najdražjimi, in da so slednje namenjene tradiciji in ljubezni...
Janez, ki živi skupaj z ženo Danico, 22-letnim sinom Mariom ter 13-letno hčerko Nino, se je očitno zaljubil v jaslice. Sam je mizar, zaposlen v Euro designu Apače, kjer izdelujejo šolsko pohištvo, in je tako tudi poklico povezan z oblikovanjem in izdelavo lepih reči. Zato tudi vsako leto izdela nove jaslice velikosti nekaj kvadratnih metrov. Vedno so unikatne, saj jih iz leta v leto dopolnjuje z novimi figurami in tehničnimi izboljšavami, praktično ves, razen luči, je iz naravnega materiala. Svoj izdelek, na katerega je ponosen je tudi letos postavil poleg domače hiše, ob vaški cesti, tako da ga lahko vidijo tudi sosedje, znanci, prijatelji in drug mimoidoči. In prav vsi so navdušeni nad enkratno „božično dekoracijo“, za katero se je Kofalt letos še posebej potrudil, saj je delal skoraj dva meseca.
„Seveda ni tako enostavno narediti takšne jaslice. Najprej je potrebno zbrati naravne materiale, predvsem v gozdu in sploh v naravi, saj je poleg kamnov, maha, korenine, skorje ipd., potrebno izdelati na desetine in stotine različnih figur – živali oseb in objektov. Tako je v naših letošnjih jaslicah okoli 100 ovc in koz, pet oslov, kamela, 25 pastirjev, na desetine hišk ipd. Začel sem že nekje okrog dneva mrtvih, saj sem najprej moral izdelati hiške in druge objekte, vse to naravno, iz lesonita in kartona. Namesto, da bi sedel za televizijo ali računalnikom, sem po službi več ur delal v kleti. Šele potem pride zlaganje in moram priznati, da sem ponosen na naše jaslice, ob katerih se mnogi ustavijo in jih občudujejo“, nam je povedal Janez, ki obljublja, da bo vsako leto v predbožičnem času razveseljeval ljubitelje jaslic in vsega povezanega s predbožičnim časom. Janezove jaslice bodo vsi občudovali najmanj tja do Treh kraljev, saj pravi, da mora varčevati z elektriko, in bo jasli gotovo pospravil že pred svečnico. Prav zaradi elektrike so žarnice prižgane le ob večerih in ponoči.
Jaslice so neločljivo povezane z božičem
Znamenje Jezusovega rojstva, kot nekateri pravijo za jaslice, je bilo ustvarjeno s ciljem, da bi si verniki lažje predstavljali svetopisemske dogodke, zato so morale biti kar se da nazorne. Običaj postavljanja jaslic naj bi se razvil iz srednjeveških duhovnih iger (misterijev), žive osebe pa so sčasoma zamenjale iz lesa izrezane osebe. Prve jaslice na Slovenskem so se pojavile leta 1644, v slovenske domove pa so se razširile v 19. stoletju. Jaslice se postavljajo na sveti večer in so središče božičnega razpoloženja. Sprva je bil gospodar tisti, ki je postavljal jaslice, kasneje pa so to prevzeli otroci. Sploh pa so jaslice nadaljevanje izročila naših prednikov. Kdaj so se prvič pojavile, se ve točno, nekateri menijo, da že v 4. stoletju. Vemo pa, da je prve žive jasli za božič postavil Frančišek Asiški leta 1223. Strokovnjaki menijo, da so se jasli razvile iz duhovnih iger, ki so obravnavale Kristusovo življenje.
Prve jasli so bile preprosta košara ali korito s slamo in detetom iz lesa ali gline. Kasneje so razni umetniki ustvarili prave umetnine, s katerimi se ponašajo mnogi svetovni muzeji. V Sloveniji so prve jaslice postavili jezuiti v Ljubljani v 17. stoletju, omenjenega leta 1644. Jaslice so lahko zelo različne po velikosti in po uporabljenih materialih. Če občudujemo jasli in bi jih radi imeli doma malo drugačne od tistih kupljenih, si jih lahko naredimo tudi sami. Sicer pa ni važno, ali bodo jaslice bogate in mojstrsko izdelane, glavno je, da so narejene z ljubeznijo in da se pri delu zabavamo s svojim najdražjimi, in da so slednje namenjene tradiciji in ljubezni...
Zadnje novice
