Priznanja in plakete darovalcem krvi
- 03.12.2012
Na radgonskem območju brez stagniranja krvodajalstva; Posebej veseli, da je zraven vedno več mladih ljudi; Rekorder je Andrej Fišinger, ki je kri daroval kar 104 krat; Vsak krvodajalec je junak...
Predsednik Krajevne organizacije RK Gornja Radgona Andrej Fišinger, ter predsednica in sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, ki pokriva 15 krajevnih organizacij na območju občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, Silva Vračko in Davorka Makovec, so v avli OŠ Gornja Radgona pripravili posebno svečanost za krvodajalce. Tako kot vsakih pet let so namreč zraven povabili več kot 180 krvodajalcev (z okroglim jubilejem) iz KO RK Gornja Radgona, ki so kri darovali nad pet krat, zraven pa so bili tudi številni gostje, z radgonskim županom Antonom Kampušem in vodjo krvodajalstva na RKS Boštjanom Novakom, na čelu. Na prireditvi, katero je vodila Tamara Krajnc Roškar, in katero so z zanimivimi kulturnimi vložki (harmonikar: Domen Wolf, pevka: Ingrid Müller in recitatorja: Bruna Fekonja in Dušan Zagorc), so prisotne pozdravili župan Anton Kampuš, predsednica OZ RK Gornja Radgona Silva Vračko in predstavnik RKS Boštjan Novak, ki je med drugim dejal, da v Slovenijo vsakih pet minut ena oseba potrebuje kri. V naši državi je krvi sicer dovolj, a kljub temu je cilj RKS, da bi v letu 2013 imeli vsaj 115.000 krvodajalcev, ki bi darovali vsaj 42.000 litrov krvi.
Vračkova in Fišinger pa sta vsem krvodajalcem, ki so darovali kri nad pet krat pa so podelili tudi posebna priznanja, nekaterim pa tudi plakete namenjena za okroglo število darovane krvi. Na radgonskem območju je sicer skupno okoli 1600 krvodajalcev (samo v KO RK Gornja Radgona: 429), in ko se pripravljajo krvodajalske akcije je zraven vedno veliko število prostovoljcev. Posebej so veseli, da je zraven vedno več mladih, kar potrjujejo, da krvodajalstvo na radgonskem območju ne bo zamrlo. Sploh pa je največ takšnih, ki so kri darovali med 10 in 30 krat, na tokratni predaji priznanj pa je izstopal prav Andrej Fišinger, nekdanji sekretar OZ RK Gornja Radgona in sedaj predsednik KO RK Gornja Radgona, ki je kri daroval kar 104 krat. Torej je v svojem življenju daroval okoli 50 litrov nenadomestljive tekočine, in njemu sta posebno priznanje, ob Vračkovi, izročila župan Kampuš in predstavnik RKS Novak.
Sicer pa so nad 40 krat kri darovali: Alojz Flisar (40), Robert Vereš (41), Franc Mlinarič (42), Marija Vrabelj (42), Slavko Verač (42), Anton Kozar (43), Miran Kozar (45), Dušan Ravš (46), Danica Štrucelj (47), Zdenko Krpan (50), Franc Škrobar (50), Miroslav Fras (54), Maks Pučko (54), Milan Kuzmič (55), Bojan Gergjek (62), Alojz Serec (63), Vinko Gošnik (82), Andrej Fišinger (104). V imenu vseh prejemnikov priznanj in plaket je vodstvu Območnega in Krajevnega odbora RK Gornja Radgona, zahvalil krvodajalec Dušan Zagorc, sicer tudi sam dolgoletni aktivist RKS. Sam je tudi obljubil, da bo kri daroval še naprej, dokler ga bo služilo zdravje. Zagorc je zahvalil tudi vsem aktivistom in prostovoljcem RK, ki ob vseh akcijah skrbijo, da vse mine brezskrbno in uspešno. Po uradnem delu slovesnosti pa so na družabnem srečanju krvodajalcev, ki jim je za njihovo humanost dovolj tudi eno veliko hvala.
VSAK KRVODAJALEC JE JUNAK!
Tudi Evropska komisija je na svetovni dan krvodajalcev, ki letos poteka pod geslom „vsak krvodajalec je junak“, poudarjala pomen varne preskrbe s krvjo in poziva vse Evropejce, naj se pridružijo odgovornim prostovoljnim krvodajalcem. Več kot 500 milijonov državljanov Evropske unije je namreč danes odvisnih od krvi manj kot 15 milijonov krvodajalcev. To ne zadostuje za potrebe vseh Evropejcev, ki potrebujejo kri za preživetje po nujnem medicinskem posegu ali bolehajo za kroničnimi boleznimi, ki zahtevajo redne transfuzije.
Evropski komisar Dalli je povedal: „Kri pomeni življenje. Vsak od nas jo utegne potrebovati za okrevanje po večji operaciji ali hudi nezgodi. Mnogi Evropejci s kronično boleznijo, kot sta hemofilija in talasemija, jo potrebujejo ves čas. Kri je izjemno pomembna. Zato bi rad izrazil priznanje vsem krvodajalcem ter Evropejce pozval k solidarnosti z ljudmi v stiski in k darovanju krvi. Postanite krvodajalec, postanite junak.“
Nacionalni organi zdravstvenega varstva se v zvezi s krvjo stalno soočajo z dvema velikima težavama: z rokom uporabe krvi in moteno preskrbo z njo. Krvi namreč ni mogoče hraniti v nedogled in je zato treba zaloge redno obnavljati. Poleg tega se prebivalstvo stara, potrebe po krvi pa naraščajo. To je tesno povezano z večjim številom bolezni, povezanih s staranjem, kot sta rak ali zlom kolka, ki se pogosto zdravijo s kirurškimi posegi. Povpraševanje po krvi je zato čedalje večje. Zakonodaja EU prispeva k varnosti in kakovosti darovanja krvi za darovalce in prejemnike. Določa merila upravičenosti in darovalcem pomaga sprejeti odgovorno odločitev o tem, kdaj je pravi trenutek za darovanje krvi. Predpisuje tudi obvezno testiranje vse darovane krvi v EU in določa zahteve glede kakovosti v zvezi s tem, kako so zdravstveni delavci dolžni ravnati z zbrano ali darovano krvjo.
Vračkova in Fišinger pa sta vsem krvodajalcem, ki so darovali kri nad pet krat pa so podelili tudi posebna priznanja, nekaterim pa tudi plakete namenjena za okroglo število darovane krvi. Na radgonskem območju je sicer skupno okoli 1600 krvodajalcev (samo v KO RK Gornja Radgona: 429), in ko se pripravljajo krvodajalske akcije je zraven vedno veliko število prostovoljcev. Posebej so veseli, da je zraven vedno več mladih, kar potrjujejo, da krvodajalstvo na radgonskem območju ne bo zamrlo. Sploh pa je največ takšnih, ki so kri darovali med 10 in 30 krat, na tokratni predaji priznanj pa je izstopal prav Andrej Fišinger, nekdanji sekretar OZ RK Gornja Radgona in sedaj predsednik KO RK Gornja Radgona, ki je kri daroval kar 104 krat. Torej je v svojem življenju daroval okoli 50 litrov nenadomestljive tekočine, in njemu sta posebno priznanje, ob Vračkovi, izročila župan Kampuš in predstavnik RKS Novak.
Sicer pa so nad 40 krat kri darovali: Alojz Flisar (40), Robert Vereš (41), Franc Mlinarič (42), Marija Vrabelj (42), Slavko Verač (42), Anton Kozar (43), Miran Kozar (45), Dušan Ravš (46), Danica Štrucelj (47), Zdenko Krpan (50), Franc Škrobar (50), Miroslav Fras (54), Maks Pučko (54), Milan Kuzmič (55), Bojan Gergjek (62), Alojz Serec (63), Vinko Gošnik (82), Andrej Fišinger (104). V imenu vseh prejemnikov priznanj in plaket je vodstvu Območnega in Krajevnega odbora RK Gornja Radgona, zahvalil krvodajalec Dušan Zagorc, sicer tudi sam dolgoletni aktivist RKS. Sam je tudi obljubil, da bo kri daroval še naprej, dokler ga bo služilo zdravje. Zagorc je zahvalil tudi vsem aktivistom in prostovoljcem RK, ki ob vseh akcijah skrbijo, da vse mine brezskrbno in uspešno. Po uradnem delu slovesnosti pa so na družabnem srečanju krvodajalcev, ki jim je za njihovo humanost dovolj tudi eno veliko hvala.
VSAK KRVODAJALEC JE JUNAK!
Tudi Evropska komisija je na svetovni dan krvodajalcev, ki letos poteka pod geslom „vsak krvodajalec je junak“, poudarjala pomen varne preskrbe s krvjo in poziva vse Evropejce, naj se pridružijo odgovornim prostovoljnim krvodajalcem. Več kot 500 milijonov državljanov Evropske unije je namreč danes odvisnih od krvi manj kot 15 milijonov krvodajalcev. To ne zadostuje za potrebe vseh Evropejcev, ki potrebujejo kri za preživetje po nujnem medicinskem posegu ali bolehajo za kroničnimi boleznimi, ki zahtevajo redne transfuzije.
Evropski komisar Dalli je povedal: „Kri pomeni življenje. Vsak od nas jo utegne potrebovati za okrevanje po večji operaciji ali hudi nezgodi. Mnogi Evropejci s kronično boleznijo, kot sta hemofilija in talasemija, jo potrebujejo ves čas. Kri je izjemno pomembna. Zato bi rad izrazil priznanje vsem krvodajalcem ter Evropejce pozval k solidarnosti z ljudmi v stiski in k darovanju krvi. Postanite krvodajalec, postanite junak.“
Nacionalni organi zdravstvenega varstva se v zvezi s krvjo stalno soočajo z dvema velikima težavama: z rokom uporabe krvi in moteno preskrbo z njo. Krvi namreč ni mogoče hraniti v nedogled in je zato treba zaloge redno obnavljati. Poleg tega se prebivalstvo stara, potrebe po krvi pa naraščajo. To je tesno povezano z večjim številom bolezni, povezanih s staranjem, kot sta rak ali zlom kolka, ki se pogosto zdravijo s kirurškimi posegi. Povpraševanje po krvi je zato čedalje večje. Zakonodaja EU prispeva k varnosti in kakovosti darovanja krvi za darovalce in prejemnike. Določa merila upravičenosti in darovalcem pomaga sprejeti odgovorno odločitev o tem, kdaj je pravi trenutek za darovanje krvi. Predpisuje tudi obvezno testiranje vse darovane krvi v EU in določa zahteve glede kakovosti v zvezi s tem, kako so zdravstveni delavci dolžni ravnati z zbrano ali darovano krvjo.
Zadnje novice
