Naše potepanje po prelepih Slovenskih Goricah, je zanimivo tudi v pozni jeseni. Ko smo v soboto, 1. decembra, obiskali znanega kovaškega mojstra Janeza Mira v Grabonošu, ki izdeluje umetniško kovane izdelke, smo ga zmotili pri obiranji kivija. Ker je ta sadež za naše kraje nenavaden, smo bili radovedni, kako jim tako dobro uspeva in obilno rodi rastlina iz južnih krajev. »Rastline kivija smo jih posadili leta 2003. leta. Zasadili smo štiri sadike z namenom, da bi imeli poleti hladno senco. Razpredli smo ga na »brajdah« ali pergoli, kjer se je močno razrasel. Sedaj že četrto leto rodi plodove. Prvo leto smo jih natrgali 52, drugo leto 250, tretje leto 525, letos pa 966 komadov. Letošnji plodovi so nekoliko drobnejši od prejšnjih let. Mislim, da je temu kriva suša. Čeprav smo ga vsak dan, ob najhujši vročini tudi po dvakrat, za to smo porabili po 100 litrov vode, se pozna na debelini plodov. Trud je bil poplačan. Vsi pri hiši si jih radi privoščimo, kajti sad ima veliko vitaminov, še bolj pa nam tekne, ker vemo da ni bil škropljen s strupi. Pridelek razdelimo tudi drugim, kajti tako obilnega pridelka ne moremo sami porabiti. Kivi pri nas zori popolnoma na naraven način brez umetnih substanc in konzervansov, zaradi tega je rok trajanja omejen.«
Mirovi, ki živijo sredi zelenja, imajo ob hiši zasajeno tudi drugo sadje. Sadje gojijo tako kot v preteklosti, saj ne uporabljajo škropiv. Iz takšnega zdravega sadja pridelujejo sokove, ki jih prav tako hranijo brez konzervansov. Seveda uživajo tudi presno neškropljeno sadje, predvsem jabolka moškancelj in bobovec, ki ostaneta pravilno shranjena v vlažni in hladni kleti do spomladi.