Osemdeset let Marije in Jožeta Hozjan iz Spodnjega Konjišča
Še vedno redita prašiča za domače koline, na katerih se zberejo njuni najbližji...
Letos praznujeta 80 let življenja zakonca Marija in Jože Hozjan iz Spodnjega Konjišča. Do nedavnega smo jubilante, katere ob njihovem praznovanju obiščejo aktivisti Rdečega križa, kar je hvale vredno, ter tudi vsakokratni aktualni župan, z njimi obiskali tudi mi. Ker se takrat, ko so ju obiskali župan Franc Pižmoht, predsednici OZ RK Gornja Radgona Silva Vračko in KORKA Stogovci Milka Patekar, ter aktivistke Ivanka Erniša in Slavica Vinčec, nismo udeležili tega slavja, smo ju sedaj obiskali na njuno željo. Kot sta dejala, pogrešata naše zapise ob obiskih omenjenih delegacij. Dejala sta, da sta bila darila župana, ki jima je izročil bone za nakup, ter članic Rdečega križa nadvse vesela. Posebno sta se razveselila sproščenega pogovora.
Življenjska pot Marije, rojene Gjuran, se je začela leta 1932 v Mali Polani v Prekmurju. Po poroki, v zakonu sta se jima rodili dve hčerki Rozika in Danica, ki sta ju obdarili s tremi vnuki Bojanom, Urošem in Barbaro, se je Marija posvetila gospodinjstvu in vzgoji otrok. Občasno je pomagala tudi možu, ki je bil zaposlen v Kmetijskem kombinatu pri reji živine in prašičev. Jože se je rodil 1932. leta v Nedelici, kjer se je izučil za krojača. Vendar tega poklica zaradi bolezni ni nikoli opravljal. Po poroki, sta z ženo najprej iskala zaslužek na sezonskem delu v Banatu, nato si je Jože našel delo pri živini na Tratah, pozneje pa v prašičereji in živinoreji v Spodnjem Konjišču pri Apačah. Tam sta si leta 1964 kupila hišo in 15 arov zemlje, kjer sedaj preživljata jesen življenja in se veselita obiskov svojih najbližjih. V veliko veselje jima je, da ju njuni hčerki z družinami rade obiščeta. Vesela sta, da jima pomagajo pri urejanju okolice hiše, kas bi sama težko zmogla. Še vedno redita po enega prašiča, ki je namenjen za domače koline, na katerih se zberejo vsi njeni in je tako zanju to pravi praznik. Družbo jima dela tudi prijazen psiček piki. Ker je Jože, ki že težko hodi, po poklicu krojač, še rad sede za šivalni stroj in skrajša kašne hlače. Kljub zdravstvenim težavam ne izpustita nedeljskega ali prazničnega obiska svete maše, kamor ju ponavadi odpelje soseda Jožica Gerič, za kar sta ji nadvse hvaležna. Naj omenimo, da so ju ob praznovanju njunih jubilejev njuni domači povabili na svečano kosilo v Gostilno Koželj. Zadovoljna sta tudi, da je v kraju pri družini Dresler Trgovina, odkoder se oskrbujeta s vem kar potrebujeta za gospodinjstvo. Večji nakup pa jima pripeljejo tudi na dom.