Izmed številnih aktivnosti, ki so (bodo) potekale ob letošnjem 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (WWD – Vorld Vatlands Day), pripada eno častnih mest zanimivem pohodu, ki bo že trinajstič potekal v Pomurju, pravzaprav ob reki Muri, poleg pomurskih in sploh slovenskih naravovarstvenikov pa bodo spet zraven tudi njihovi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Hrvaške in Madžarske. V organizaciji mednarodnega komiteja za varstvo Mure, bo namreč to nedeljo, 29. januarja tradicionalni pohod ob mejni reki, pod naslovom „Naša Mura – Unsere Mur“, ki letos ima podnaslov: „Mokrišča – bogata turistična izkušnja“, pod vodstvom Pomurskega društva Tabriha, sodeluje veliko naravovarstvenih in drugih organizacij. Njihov namen je predvsem ohranjanje mokrišč, kot odgovor na podnebne spremembe. Letošnji vodeni pohod, na katerem pričakujejo nad 400 ljubiteljev narave od blizu in daleč, se bo po pozdravu gostov iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, začel ob 10. uri s parkirišča Zdravilišča Radenci, ob reki Muri navzdol, do znanih ribnikov v Hrastju Mota. Sledila bo vrnitev v Radence, pohod pa je dolg skupaj 10 km in je primeren za vse ljubitelje pohodništva, le ustrezno se je potrebno obuti in obleči. Seveda pa ne bo manjkalo napitkov, pa tudi toplo malico pripravljajo...
„Dvanajst let mineva odkar se je 15 pohodnikov društva Tabrih, ki si prizadeva ohranjati naravno in kulturno dediščino, leta 2000 odpravilo na prvi pohod ob Muri. Dvanajst let mineva odkar želimo mokrišča ob Muri uvrstiti na svetovni zemljevid območij varovanih mokrišč po Ramsarski konvenciji. Kakšno je stanje po 12 letih? Pridite na pohod in spoznali boste življenjska okolja najširšega poplavnega območja Mure med visoko vodnimi nasipi. Skrb za podnebje Pomurja je skrb za ohranjanje poplav ob Muri, skrb za rokave in mrtvice in skrb za ozaveščenost ljudi, ki živijo ob Muri; v Prekmurju in Prlekiji, v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Pohodniki s pohodom opominjamo in želimo, da Mura ostane še naprej brez jezov kot del bodočega biosfernega rezervata Evrope: Mura - Drava – Donava“, poudarja Franc Žižek v imenu organizatorjev letošnjega pohoda ob svetovnem dnevu mokrišč na reki Muri.
Kaj so mokrišča?
Z besedo mokrišče označujemo različne biotope, za katere je značilno, da so na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi, vsem pa je skupno to, da jim življenjski utrip daje voda. Razvrstitev mokrišč je zapletena zaradi njihovega prehodnega značaja, različnih tipov mokrišč in njihovega poimenovanja. Konvencija podaja za mokrišče naslednjo razlago: "Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, brakična ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov". Mokrišča imajo pomembno vlogo v človekovem življenju, v preteklosti pa so pomembno vplivala na razvoj civilizacij. Še danes so to območja z visoko biotsko raznovrstnostjo in med najbolj produktivnimi ekosistemi na planetu.
Leta 1971 (2.2.) je v iranskem mestu Ramsar 18 držav podpisalo Konvencijo o mokriščih. Danes Ramsarsko konvencijo podpira več kot 130 držav, tudi Slovenija. Na seznamu ramsarski lokalitet je 100 milijonov hektarjev mokrišč, kar predstavlja velikost dveh Francij. V Sloveniji sta na seznam mokrišč mednarodnega pomena uvrščeni dve območji: Škocjanske jame in Sečoveljske soline. To žal ne pomeni, da mokrišča niso več ogrožena. Pomeni pa to, da se večina držav strinja, da moramo te edinstvene ekosisteme ponovno varovati in ponovno oživeti. Čeprav pokrivajo le 1 % zemeljskega površja, dajejo sladkovodna mokrišča življenjski prostor kar 12 % vseh živalskih vrst. Uravnavanje poplav, shranjevanje vode in čiščenje, oskrba s hrano in zaščita obale so le nekatere od številnih funkcij, ki jih opravljajo mokrišča. Vsi smo odvisni od vode, še zlasti od sladke vode. Mokrišča pa so naravni sistemi, ki jih je vzpostavila narava, zato da sprejemajo vodo, jo shranjujejo z enega na drug kraj, prenašajo od gora k morju, pa tudi zato da imamo biotsko raznovrstnost in še veliko drugega blaga in storitev. Pa vendar so ekosistemi mokrišč še vedno zapostavljen del naravnega Zemljinega bogastva. V preteklih 100 letih je bila uničena že polovica svetovnih mokrišč.