Medtem ko je licitacija različnih živali, zlasti pasemske goveje živine, ponekod po Evropi, predvsem v Avstriji in Nemčiji, uveljavljena že desetletja, če ne stoletja, je tovrstno trgovanje pri nas še vedno v povojih. Res je sicer, da so v preteklosti dražbe goveje živine poznali tudi na naših prostorih, toda pozneje je to zamrlo in sedaj se počasi znova prebuja. Rejci so namreč prepričani, da na tovrstnih licitacijah lahko plemenska žival iztrži tisto vrednost, ki ji pripada, prav tako pa tudi kupci verjamejo, da na dražbah lahko sami izberejo žival, ki se jim zdi najbolj ustrezna. Zato niti ne preseneča, da se je druge licitacije plemenskih telic v Gornji Radgoni, na kateri so na svoje prišli predvsem rejci goveje živine, ne le iz Gornje Radgone in Pomurja, temveč iz cele Slovenije in tudi iz tujine, zbralo veliko govedorejcev, strokovnjakov in drugih gostov.

Res je sicer, da je prodaja ponujenih živali bila bolj kot ne skromna, saj je od 13 ponujanih brejih ali pa še mladih plemenskih telic, samo sedem zamenjalo lastnike, a so vsi prepričani, da bo v bodoče vedno bolje in zato bodo dražbe pripravljali tradicionalno, najmanj enkrat letno. Kakšnih 3000 slovenskih rejcev govedi lisaste pasme si želi, da bi licitacija postala normalna praksa, saj s tem dosežejo ugodnejšo ceno, tako prodajalci kot kupci, ki lahko izbirajo žival in temu primerno ponudi ceno. S tem, kot je dejal strokovni vodja za lisasto pasmo pri Zvezi društev rejcev govedi lisaste pasme, Jože Smolinger, želijo tem plemenskim živalim dati pravilno vrednost in ceno. Gre za živali, ki dajejo kakovostne potomce in kvalitetno mleko. Sploh pa je plemenska žival lahko dodana vrednost kmetije s katere prihaja... In za to je pomembno, da jih lahko rejci ponudijo širšemu krogu zainteresiranih, kot je to priložnost v hlevu. Strinjajo se s tem pri družbi Pomurski sejem, ki predvidevajo, da bi v bodoče vse skupaj še razširili, saj bi proizvajalci in trgovci lahko ponujali tudi krmne dodatke, vitamine, hlevsko opremo ipd.

Na tokratni dražbi je bilo 14 plemenskih telic lisaste pasme. Mlečnost mater telic znaša med 6000 kg in 12000 kg mleka. Večji del plemenskih telic je visoko brejih, nekaj pa je mlajših, starih eno leto in manj ter še niso breje.

Na prireditvi, kjer je s svojimi domačimi in lokalnimi dobrotami, sodelovalo tudi Društvo kmečkih žena Gornja Radgona, so nagradili tudi dva najdražja nakupa plemenskih telic. V obeh primerih je to bil Franc Štuhec iz Gajševcev, ki je za najdražjo telico Gali plačal 1.900,00 evrov, telico Fini (dosedanji lastnik obeh: Franc Gašper iz Radelj ob Dravi), pa 1.520,00 evrov. Za Fano in Volgo istega lastni s Koroške, je Štuhec odštel po 1.500 evrov, enako kot Igor Verdev iz Podkraja pri Velenju, za telico Drono (Aleša Kotnika iz Šikol pri Pragerskem). Slednji je za Liško, dosedanjega lastnika Romana Belca iz Koračice pri Svetem Tomažu plačal 1.300 evrov, za najnižjo ceno 700 evrov pa je prodana šele leto dni stara Bela, ki še ni breja, od Milana Peklarja iz Zgornjega Hlapja pri Jakobskem Dolu, jo je kupil Matic Cverle iz Orehove vasi.

Sicer pa je zanimivi dražbi, ki očitno pridobiva na veljavi, je sledilo druženje rejcev, strokovnih služb in ostalih simpatizerjev lisaste pasme ter izmenjava izkušenj.