Letos so gobe očitno „ponorele“, saj so tudi tri jurčka Marice Rotar iz Gornje Radgone tehtala krepko več kot dva kilograma Sedaj gotovo ni nobenega dvoma, da bo leto 2010 ostalo v zelo lepem spominu veliki večini pravih slovenskih gobarjev, kajti čeprav gobe, predvsem jurčki, lisičke, dežnikarice in mnoge druge gozdne lepotice, nenormalno rastejo praktično od zgodnje pomladi, so slednje še posebej „ponorele“ po zadnjem velikem deževju. Očitno je dež še dodatno pomagal, da so se desetine, stotine in tisoče lepih gob pognale na površje, in tako sedaj razveseljujejo tiste, ki jih z velikim veseljem in zadovoljstvom nabirajo. Tako leto 2010 ni naklonjeno le kmetovalcem, sadjarjem, vrtnarjev in zlasti vinogradnikom, temveč tudi ljubiteljem gobarjenj. „Rastejo kot gobe po dežju” se zato ne reče naključno, kajti nadpovprečne količine dežja s pogostimi naglimi spremembami, so namreč povzročile, da gobe zlasti konec poletja in na začetku jeseni, rastejo še nekako “lažje”, kot nikoli ne.
In ne le, da je bilo jurčkov, lisičk, ajdovčkov, dežnikaric in desetine drugih okusnih in užitnih gob to jesen več, temveč gobani dosegajo tudi rekordne dimenzije, pa tudi gobarji zaslužijo pohvale, saj je to poletje in jesen nekoliko manj “razbrcanih” gob, kot prejšnja leta, ko so nekateri “gobarji” tiste gobe, ki jih niso poznali enostavno “brcali”... Gotovo bo mesto med rekorderji letošnje gobarske sezone, našla tudi Marica Rotar iz Gornje Radgone. Marica je skupaj z možem Jožetom, strastna gobarka že desetletja, v zadnjih letih pa najraje zahajajo v gozd v okolici Stavešinskega Vrha in negovskega območja, kjer imajo tudi mini ovčjo farmo. In ko sta v sredo, 22. septembra, torej zadnji koledarski dan poletja, končala s krmljenjem ovc, sta se spet odpravila na krajši “sprehod” po bližjem gozdu in... „V primerjavi s podobnimi zahajanji v gozd, ko sicer najdeva takšne in drugačne gobe, se je tokrat zgodilo nekaj neverjetnega, saj sem na majhni površini zagledala pravo bero. Na kupu so stali trije zdravi jurčki – velikani, v bližnji okolici pa še dobra desetnija lepih malih jurčkov. Trije velikani so tehtali, vsak približno 700 gramov, pa tudi klobuk in bet so imeli zelo zdrav. Sploh pa moram priznati, da je letošnja gobarska sezona nadnaravno uspešna za večino pravih gobarjev“”, nam je pripovedovala Marica, ki je žarela od sreče, podobno kot pred desetletjem, ko je našla takratnega rekorderja, zdravega jurčka, pri katerem se je utež na tehtnici ustavila na zavidanja vrednih 1.600 gramov, obseg okrog klobuka pa je meril kar 92 centimetrov.
Rotarjeva sta sicer upokojenca, ki nikoli ne počivata. Najnovejši gobarski sreči se je ob babici in dedku veselila tudi vnukinja Mateja (nekateri ji pravijo tudi „Radgonska Severina“), ki jima dela družbo v stanovanju v središču Gornje Radgone. Same gobe z zadnjega poletnega dneva pa so končale pri prijateljih in sosedih, sami pa jim že imajo kar nekaj, tako posušenih kot zamrznjenih. Pa tudi sploh na jedilniku Rotarjevih so pogosto gobe, različne in na različne načine pripravljene. A vedno užitne in sočne...