Sprehajate se okoli cerkve Sv. Petra v Gornji Radgoni. Opazujete krtine, ki jih je tačas vse polno okoli cerkve. Nič nenavadnega, imate jih tudi okoli dóma na trati in na vrtu. Joj, kako ste jezni nanje! Vidite jih tudi na drugih nezazidanih površinah. Krtine so znak življenja pod zemljo, kjer živijo razne živali s katerimi se hrani krt, ki ob iskanju hrane kopa rove in ustvarja krtine.
Mi smo se okoli radgonske cerkve sprehajali 17. januarja 2012, ob tem pa opazovali številne krtine. Nič nenavadnega, če bi krti z zemljo ne izrinili človeških kosti. Nismo se čudili najdbam drobcev, pa tudi malo večjih kosov kosti, kar prikazuje pričujoča slika, ki so jih z zemljo izrinili krti. Podobna sliko dajejo tudi krtine ob radgonskem gradu, kjer lahko prav tako najdete v krtinah koščke človeških kosti. Iz zgodovine je znano, da je so nekoč okrog cerkva bila pokopališča. Tako je tudi na gradu, tako pravijo zgodovinarji, stala cerkvica Sv. Ruperta, ki je bila obdana z obzidjem, okoli cerkvice pa je bilo pokopališče. Cerkev, v zgodovinskih virih omenjena 1182. leta, so ob vpadih Turkov na naše ozemlje, po nalogu vojaških oblast leta 1545 z obzidjem vred podrli. Po vsej verjetnosti so tedaj pokopališče ob gradu ukinili in uredili novo pokopališče ob tedanji cerkvici sv. Petra, kjer stoji sedanja radgonska cerkev. Tega so leta 1797 ukinili in odprli novo pokopališče kjer sedaj v Gornji Radgoni pokopavajo umrle. Zanimivo je, da so vse do konca prve svetovne vojne pokopavali mrliče tudi iz sosednjega mesta Bad Radkersburga. Zaradi tega so sedanje pokopališče, ki je lepo urejeno, leta 1904 tudi povečali.