Očitno so ugotovitve mnogih cvetličarjev in vrtnarjev, da se kultura Slovencev na področju estetike, ter zunanje in notranje urejenosti domov, lokalov in drugih objektov, nenehno izboljšuje, čedalje bolj resnične. In poleg pomladi in jeseni ter v vročih poletnih dneh, ko namreč lahko, ob pogledu okrog sebe, z lepoto rož in zelenja, okrepiš tudi dušo in srce, je temu tako pogosto tudi v zimskem času. Redke so namreč zasebne hiše, stanovanjski bloki, poslovni objekti in podobno, ki zlasti med aprilom in oktobrom ali novembrom, niso v veliki meri okrašeni z lepimi lončnicami in drugim zelenjem, kar nedvomno daje veliko lepšo sliko, tako domačinom, kot turistom ali mimoidočim potnikom. Še bolj pa veseli dejstvo, da tudi tiste družine, ki živijo v skrajnje težki socialni stiski, veliko pozornost posvečajo estetskem videzu svojega bivalnega ali delovnega okolja. Lepote cvetja še same od sebe pritegnejo pogled vsakega obiskovalca ali mimoidočega.
In med tiste, ki so prepričani, kako je življenje veliko lepše in bolj prijazno, če je okrog veliko rož, cvetja in zeleni, sodi tudi nekdanji gostilničar, danes vodja „Kluba Soča“ v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, Anton Senčar. Roko, kot ga imenujejo prijatelji in znanci, vseskozi skrbi, da je v njegovi bližini veliko cvetja, kateremu posveča veliko pozornosti in nežnosti. Pravi, da „če imaš rad cvetje, ljubiš tudi...“. Trenutno je Roko še posebej ponosen na svoj božični kaktus, ki ga je sprva razočaral, saj ni cvetel pred božičem, kot bi „moral“, temveč se je razcvetel skoraj mesec dni pozneje. Tako desetine in stotine cvetov božičnega kaktusa krasi prostore „Kluba Soča“. A če ne bi bilo Rokejeve skrbi in nenehnega pravilnega zalivanja, cvetov najbrž ne bi bilo...
Sicer pa, ne obstaja veliko rastlin, ki jih občudujemo tako kot prav božični kaktus. Najverjetneje zato, ker rastlina popolnoma zacveti v obdobju, ko imajo druge rastline obdobje mirovanja. Božični kaktus je priraslika (epifit), ki raste na drevesih, včasih tudi na skalah, njegove cvetove pa oprašujejo kolibri. Božični kaktus ne jemlje hranilnih snovi iz rastlin, na katerih se naseli. Za rast mu zadošča majhna količina prhlice, ki nastaja iz ostankov rastlin, živali ter delčkov zemlje. Gojitelji so že zdavnaj prilagodili božični kaktus tudi za gojenje v sobnih razmerah. Rezultat križanja različnih sort so božični kaktusi - hibridi, ki cvetijo v različnih barvah. Božični kaktus mimogrede prihaja iz Brazilije in pripada družini Hylocereae – kaktusi.