Ker je letošnje leto svetovno leto krompirja, je Kmetijski inštitut Slovenije skupaj z Biotehniško fakulteto iz Ljubljane, na 46. Mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu pripravil strokovni posvet o tem svetovno pomembnem živilu. Krompir izhaja iz južnega Amerika, kjer so ga na območju današnjega južnega Peruja gojili že pred več kot 3000 leti. Na obalah jezera Titicaca so našli arheološke dokaze o uporabi krompirja 400 do 500 let pred našim štetjem. Na svetu obstaja 235 vrst krompirja, sedem izmed njih pa pridelujejo po vsem svetu v nekaj tisoč sortah. V Evropo so ga pripeljali španski zavojevalci Amerik in sicer je najprej prispel v Španijo leta 1570 in se postopoma širil po preostali Evropi. V Nemčijo je prispel okrog leta 1780, kmalu po tistem pa so ga od Nemcev prevzeli tudi slovanski narodi skupaj z nami. V 19. Stoletju se je krompir v Evropi močno razširil in je postal nekakšen kruh revnih, ki je pregnal lakoto iz marsikaterega doma, je povedal predavatelj Peter Dolničar.
S krompirjem pa so Španci v Evropo pripeljali tudi njegove bolezni. Po letu 1840 seje tako močno razširila krompirjeva plesen, ki je na primer na Irskem uničila ves pridelek štiri leta zapored ter povzročila katastrofalno lakoto, zaradi katere je umrlo okrog milijon ljudi. V Sloveniji se je krompir pojavil že okrog leta 1668, načrtno sajenje krompirja za preganjanje lakote iz teh krajev pa je ukazal že cesar Karl IV. Takrat je vsaka hiša dobila po šest semenskih gomoljev. Pridelavo krompirja pa je še bolj pospešila Marija Terezija. Da se je krompir globoko ukoreninil v slovensko kulinariko, pove podatek, da se je po raznih naših pokrajinah zanj izoblikovalo 135 različnih imen – od krumplov v Prekmurju do primorskih čomp. Strokovno so v Sloveniji krompir začeli obravnavati že pred letom 1900, ko so delali prve sortne poskuse, od leta 1986 pa deluje selekcijsko središče za krompir v Mostah pri v Komendi pri Kmetijskem inštitutu Slovenije.