JURČKI RASTEJO V POMURJU. LISIČKE NA KOROŠKEM

Kljub dobrimi osmimi križi je Desanka Kuzmič še vedno odlična gobarka; Bojan Segeri se pogosto odpravi tudi dobrih 100 km daleč na Koroško...
Ob letošnjem nenehnem vremenskem spreminjanju, ko je najprej žgala huda vročina, nato pa pogosto dežuje, so še posebej bili razočarani strastni ljubitelji gobarjenja, ki jih je tudi na skrajnjem severovzhodu Slovenije izjemno veliko. Toda očitno se to spreminja. In v to se je med drugimi prepričala tudi ena najbolj izkušenih gobaric na severovzhodu države, 81 – letna Desanka Kuzmič iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, ki se pogosto, ob vsakem vremenu, tako jeseni, kot pomladi, odpravi v gozd na gobarjenje. In tako je svoja „lovišča“, zlasti v Črešnjevcih, Orehovcih, Okoslavcih, Negovi, Kunovi ter še nekaterih gozdovih v okolici Gornje Radgone, obiskala tudi dan potem ko se je reka Mura, po poplavah začela umikati v svoje korito, ko je kljub vnovičnemu rahlemu dežju, ki gobarjem očitno več ni potreben, nabrala številne lepe jurčke. Približno pol drugi kilogram lepih in zdravih jurčkov je nabrala, s čem je nekaterim „naivnežem“ še enkrat želela pokazati, da je gobe, predvsem jurčke potrebno vedeti najti in nabirati.
Desanko Kuzmič, ki je decembra 2011 napolnila častitljivih 80 let poznajo mnogi prebivalci Gornje Radgone in širše okolice, je edino nekoliko razočarana, da po gozdovih obdelujejo mnogi „gozdarji“, ki ne vedo, da samo škodujejo, ne le gobam temveč naravi sploh. In zato svetuje, da je boljše, če se vsi, ki nabirajo gobe najprej „nekoliko poučijo o gobah in gobarjenju“. In dokler je Desanka v Pomurju nabirala jurčke, je skoraj polovico mlajši, 44 – letni Bojan Segeri iz Lomanoš pri Gornji Radgoni, odšel na Koroško, kjer je nabral kar nekaj lisičk. Pove nam, da se pogosto odpelje dobrih 100 kilometrov stran, na Koroško in je zadovoljen. Tokrat bi nabral še več lisičk, saj jurčkov na tej višini očitno še ni, a ga je iz gozda nagnal hud naliv...