Hutterova vremenska postaja v Sovjaku

Tisti malo starejši se še spominjajo časov, ko je v Mariboru delovala močna tekstilna...
Tisti malo starejši se še spominjajo časov, ko je v Mariboru delovala močna tekstilna industrija. Maribor je imel nekoč največje tekstilne tovarne, ki so zaposlovale na tisoče delavcev. Ustanovitelji so bili zasebniki, ki so skrbeli za razvoj tekstilne dejavnosti v obdravskem mestu Mariboru. Med največjimi tovarnarji je bil Hutter, po zaplembi po drugi svetovni vojni se je tovarna imenovala Mariborska tekstilna tovarna ali kratko MTT. V njej je delalo več tisoč delavcev. Ob tem ne moremo iti mimo tega, da je bil lastnik Hutter human do svojih delavcev.
Kot je znano, je tedanji komunistični režim propagiral, da so kapitalisti izkoriščevalci delavcev in da tega ne bo več. Poglejte današnje kapitaliste, kaj počnejo z delavci. Groza! Oblast pa nič! Naj na kratko povemo o lastniku tekstilne tovarne Hutteru. To je bil tovarnar, ki je imel čut za delavca. Skrbel, je da so dobivali plače, poskrbel pa je tudi za njihovo bivanje. Zanje je gradil stanovanja, kjer so lahko ugodno bivali. Toliko o tem.
Naš namen je povedan v naslovu. V Sovjaku, pri Lovrecovih smo na robu vinograda opazili vremensko hišico. Njeno za vremenoslovske hišice značilno leseno ohišje, v jej pa montirani instrumenti, nam je pritegnilo pozornost. Tedaj je v vinogradu kosil travo Lovrecov sin Slavko rojen 1955. leta na Stari Gori, ki sicer z družino živi v Mariboru, je »kuhan in pečen«, kot se reče, rad pri svojih starših, sedaj le pri mami. O Hutterjevi vremenski hišici nam je povedal: » V tej tovarni, se pravi v MTT Maribor v Melju, sem delal 25 let, kjer sem bil vzdrževalec. Ko je šla tovarna v stečaj, je bilo marsikaj zavrženega. Tako tudi ta vremenska hišica, ki sedaj stoji na robu maminega vinograda v Sovjaku. Rešil sem jo pred uničenje, zato, ker je zgodovinska vrednost. V tej hišici so merili vremenske podatke, ki so tovarni služili pri proizvodnji blaga. Pri določenih tehnoloških postopkih je bil pomemben podatek o vlažnosti zraka in še kaj. Nekaj instrumentov še deluje. Po mojem je vremenska hišica, ki ima leseno ohišje, stara blizu 100 let.«