Minuli konec tedna, prvi v letošnjem letu, so s tradicionalnim koncertom Kmečke godbe Pernice, ob praznovanju sv. Treh kraljev na Sv. Jerneju nad Muto, na 1030 m nadmorske višine v prisotnosti okoli 150 obiskovalcev s kulturnim programom slovesno odprli prenovljeni župnijski vodnjak oz. forški štapuh. Obnova vodnjaka je bila pobuda vaščanov Sv. Jerneja občini Muta in bo zaključila celostno podobo vrha Sv. Jerneja z 1044 m nad. višine, kjer je pod cerkvijo Sv. Jerneja še pokopališče, staro župnišče, domačija Primož in Posestvo Herk in je danes priljubljena izletniška točka planincev, izletnikov in kolesarjev tako iz Slovenije kot Avstrije. Obnovo vodnjaka je izpeljala Občina Muta s pomočjo podjetja Helios iz Domžal, ki je v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda s pet tisoč evri sofinanciral projekt obnove. Celotna obnova brez prostovoljnega dela domačinov je stala okoli deset tisoč evrov.
To je že 78. obnovljeni vodnjak v 67. slovenski občini, ki ga je Helios finančno podprl v partnerskem projektu skupaj z MOP, kjer ministrstvo občinam nudi strokovno in tehnično podporo. Heliosov sklad se financira iz deleža prodaje okolju prijaznih premazov blagovne znamke HELIOS: Bori, Tessarol in Ideal. Forški štapuh bo OŠ Muta s pomočjo občine razvila in smiselno vključila v nastajajočo planinsko vodno učno pot Od slapa do vodnjaka, v okviru katere bo predstavljen svet vode in življenja ob njej v porečju reke Bistrice od preteklosti do danes. V Bistriškem jarku ob reki Bistrici, kjer bo začetek vodne učne poti stoji od leta 1997 edina ekološka kapelica v Sloveniji in je postavljena z namenom varovanja pred morebitno vodno katastrofo zaradi zajezitve reke Bistrice v Avstriji. Trasa osmih točk uro in pol dolge planinske vodne učne poti bo na informativnih tablah in v zloženki predstavila vse glavne kulturne, tehnične in naravne danosti okolja in se končala pri vodnjaku na vrhu Sv. Jerneja. Po prvi analizi je voda iz vodnjaka pitna, vendar jo morajo še večkrat izčrpati in ponovno analizirati. Obred blagoslova vode in vodnjaka je pred zbranimi opravil profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Vinko Potočnik.
Pisnih virov o času izgradnje forškega štapuha ni. Lepo je viden na ohranjeni panoramski fotografiji iz leta 1913. Leži pod župniščem, ki je bilo zgrajeno okoli leta 1790 in se postopoma obnavlja že več let z namenom postati lokalni muzej. Osnovo za obnovo so dobili po izročilu starejših ljudi in gre za obzidan kamniti vodnjak s preprostim lesenim ogrodjem, kakršni so bili nekdaj značilni za hribovske domačije na Kozjaku nad reko Dravo. Je pa forški štapuh še edini vodnjak na Sv. Jerneju nad Muto, ki ga je bilo smiselno obnoviti. V globino meri 13,5 metra, s premerom 1,3 metra in možnim zajetjem 18 m3 vode. Zanimiv je tudi zaradi tega, ker se nahaja skoraj na vrhu hriba, na prostrani gorski planoti ter je bil do sedaj vedno vodnat. Hribovske domačije so nastale lahko le tam, kjer so našli lastni vodni vir za izkop vodnjaka - štapuha. Takrat je bil odnos do dragocene vode bistveno drugačen, saj so jo smatrali kot dar narave, ki jim je predstavljala obstoj življenja. Po izgradnji vodovoda, ki je iz doline pripeljala vodo z drugih hribov, so domači vodnjaki začeli vidno propadati in poslabšal se je tudi splošen odnos do vode kot omejene dobrine.
Obnovitvena dela na vodnjaku so izvedli domači mojstri v skladu s smernicami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor od junija do konca oktobra 2011 in tako, da je skladen s starim župniščem. Zunanje ogrodje je na star način ročno tesano, sestavljeno je iz dveh nosilnih stebrov, ki nosita dvokapno, s šintli oz. skodlami pokrito streho. Vodo iz vodnjaka dvignemo z lesenim čebrom na vretenu. Ob tem je bilo veliko prostovoljnega dela domačinov in gasilcev iz Mute, ki so znali stopiti skupaj. S projektom občine Muta »Brez vode ni življenja« želijo poudariti celovit pomen vode v človekovem okolju in spodbuditi aktivno delovanje za ohranjanje in izboljševanje njene kakovosti, ter spoznavanje bogatega območja ob reki Bistrici, ki je opredeljeno kot ekološko pomembno območje in katerega želijo razviti v ekološki turizem. Kako je voda sooblikovala življenje ljudi pove podatek, da je včasih voda pritoka reke Bistrice v Prevolovem grabnu gnala tri žage, več kot deset mlinov in štiri vodne turbine. Po Bistrici so včasih plavili več kot 1000 kubikov lesa do kovačije na Muti in do izliva v Dravo.
Kot je na odprtju zbranim ob predstavitvi pomena vode in vodnih virov povezanih z življenjem na Sv. Jerneju in ob reki Bistrici sklenil dolgoletni novinar in kronist Mute Kristl Valtl, »Upam, da danes vračamo življenjsko funkcijo, več kakor 200 let staremu biseru te davne skrbi za vodo na tem vrhu. Rad bi, da z vodno potjo privzgojimo mlademu rodu, da bo dojel, kako neobhodno potrebno je za naš obstoj, ohranitev dovolj virov zdrave vode. Vesel sem, da ste uspeli ohraniti en dokaz, o skrbi za vodo.«