V teh pustnih dneh, ko Ptuj in celotno Ptujsko polje gosti na stotine mask, zlasti svojih znamenitih kurentov, je v okolico najstarejšega slovenskega mesta obiskal tudi nenavaden, a izjemno zanimiv gost. Po vsem Podravju, Halozah, Slovenskih goricah, Pomurju in širše na Štajerskem se namreč te dni veliko govori o izjemno redkemu dogodku. Na Ptujskem jezeru se namreč nahajata dva plamenca oziroma flaminga, kar je šele četrti primer pojav te ptice v celinskem delu Slovenije od leta 1970 in sploh prvi na območju Drave, pojasnjuje varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).Plamenca na Ptujskem jezeru je prva opazila sprehajalka že v nedeljo, 4. februarja. Ornitologi pa so ju nato, dan zatem med rednim monitoringom vodnih ptic, opazili na istem jezeru.

„Gre za vrsto plamenca Phoenicopterus roseus, ki je Evropska vrsta plamenca. Gnezdi večinoma ob obalnih mokriščih Sredozemske obale. Velika verjetnost je, da je vrsta prišla nekje iz Sredozemlja, natančno od kod pa ne moramo vedeti,“ pojasnjuje Tilen Basle, ki dodaja, da se ne zna ali gre za par ali istospolni ptici. Spola plamencev namreč ne morejo točno odločiti, vedo le, da je rožnato obarvan odrasel, drug pa še mlad. Ker plamenca vzbujata veliko zanimanja med ljubitelji ptic in živali sploh, saj bi si ju mnogi želeli videti v živo, pa v DOPPS svetujejo, da si redka gosta v naših krajih ogledajo z ornitološke opazovalnice na Ptujskem jezeru, od koder se ju lepo vidi. Vse obiskovalce naprošajo, da se jima ne približujejo in ju ne vznemirjajo. „Ptici v tem času potrebujeta mir za počitek, saj je pred njima po vsej verjetnosti še pot v Sredozemlje,“ pojasnjuje poznavalec ptic Tilen Basle.

Na svetu sicer poznajo šest vrst plamencev, ki prebivajo v Evropi, Aziji, Afriki in obeh Amerikah. V Evropi gnezdi plamenec Phoenicopterus roseus na obalnih mokriščih na Portugalskem, v Španiji, Franciji, Italiji, Albaniji, Makedoniji, Grčiji in na Cipru. Plamenec se prehranjuje tako, da z nogami skali vodo, nato pa skozi kljun iz vode preceja majhne rakce, alge, školjke in mikroskopske organizme. Prav zaradi barvil v hrani in posebne žleze v telesu se njihovo perje obarva roza, še razlaga Basle. Spolno nezreli osebki so sive barve in se v roza obarvajo šele po nekaj letih. Pozimi se selijo po Sredozemlju, zato jih večkrat zanese tudi v naše, a ponavadi obalne konce, še pove omenjeni ornitolog Basle.