Jesen je gotovo najlepši letni čas, saj poleg pisanih barv povsod okrog nas, pridni pridelovalci, predvsem kmetovalci, prav v tem času, s polj in vrtov, sadovnjakov in vinogradov, končujejo pospravljajo takšnih in drugačnih sadov narave in svojega pridnega dela. Čeprav iztekajoče se leto ni bilo posebej naklonjeno kmetovalcem, saj je praktično povsod po državi pomladi bila velika suša, ponekod tudi toča, poleti in v začetku jeseni pa preveč dežja, torej je marsikaj sila negativno vplivalo na pridelke, je gotovo, da bo leto 2014 mnogim pridelovalcem le ostalo v lepem spominu tudi po rekordnih pridelkih s polj, iz vinogradov, sadovnjakov in iz vrtov. In dokler je veliko pridelovalcev razočaranih, saj so jim naravne ujme prepolovile ali v celoti uničile pridelke, so nekateri drugi kmetovalci ponosni nad velikostjo in težo posameznih jedilnih ali krmilnih vrtnin oz. pridelkov.
In med slednje gotovo sodi tudi Jožef Strniša iz Lutvercev v Apaški dolini, ki je ponosen na svojo velikanko zdravilno črno redkev. Na domačem vrtu je, skupaj s soprogo Metko, pridelal več različnih vrtnin in zelenjave, med njimi pa tudi kar nekaj zabojev črne redke, katero doma imajo vsi radi, tako kot zdravilo, kot tudi solato, ali drugo pripravljeno užitno jed. Med njimi ga je še posebej prijetno presenetila in razveselila velikanka, črna redkev, ki je tehtala kar 2.030 gramov. Jožeta še posebej veseli, da je njegova redkev-rekorderka, tudi znotraj izjemno zdrava, in jo bodo z veseljem zaužili. Pri Strniševih pa gotovo ne bo težav s pripravo različnih jedi, katerim se dobro poda tudi črna redkev, ali pa kar samo črno redkev kot solato ali prilogo kakšni stročnici, predvsem fižolu. Tako Jožef kot Metka sta namreč kuharja in sta pred časom imela lastno gostilno. Seveda bodo dobrote uživali tudi hčerki Doris in Manuela ter njen Danilo, enako sin Daniel in njegova Mateja, ter tudi njuna 3,5-letna Lina, štiri mesečna Alja pa najbrž še ne bo jedla črno redkev, čeprav bojda pomaga tudi dojenčkom pri prebavnih motnjah, a jo je potrebno ustrezno pripraviti.
Črna redkev, ki sodi med najbolj zdrave rastline, nas očisti od znotraj. Je zelo stara kulturna rastlina in cenjeno živilo. Sodi v družino križnic, tako kot brokoli, brstični ohrovt, zelje in cvetača. Vsebuje veliko kalija (320 miligramov na 100 gramov), ki vpliva na delovanje ledvic in pospešuje izločanje škodljivih snovi, kakor tudi odvečne vode. Redkev cenimo še zaradi vsebnosti olj, eteričnih olj in žveplovih spojin, ki imajo čistilno in protivnetno delovanje in jim pripisujejo celo varovalni učinek pred nekaterimi vrstami raka. Redkev vsebuje tudi nekaj vitamina C, kalcija, fosforja, železa in natrija. Ker nima veliko kalorij, je priljubljen prigrizek pri ljudeh, ki se bojujejo s preveliko telesno težo. Vendar, treba jo je uživati zmerno, da ne povzroči prebavnih težav. Domovina redkve je Mala Azija, kjer so jo kot oljarico in kot zdravilno rastlino vzgajali že v antiki. Stari Egipčani so iz njenih semen izdelovali olje. V času gradenj piramid so redkev skupaj s česnom dajali kot hrano sužnjem za ohranjanje zdravja in moči. Tako Stari Grki kot Rimljani so vzgajali različne sorte redkev, ki so jih uporabljali ne le za prehrano, ampak tudi v zdravstvene namene, in sicer proti kašlju, hripavosti in za zdravljenje dihalnih poti. Kot povrtnino z zdravilnim učinkom so jo Rimljani razširili še v druge dežele po Evropi. V evropskih državah so jo na začetku vzgajali na samostanskih vrtovih, kjer so iz nje menihi izdelovali razna zdravila. Kot neobčutljiva vrtnina se je kaj kmalu razširila tudi izven samostanskih zidov na vrtove revežev, in to kot hrana in kot zdravilo proti boleznim dihal ter tuberkulozi. V Franciji so jo v dobi renesanse najbolj cenili kot zdravilo proti revmi in za izločanje žolča...
Danes jo pravzaprav kot vrtnino različnih oblik in barv poznamo po vsem svetu. Krepi nas lahko vse leto, saj obstajajo tako spomladanske in poletne kot tudi zimske sorte. Koren je okrogel, podolgovat ali vretenaste oblike. Njegova barva je bela, rdeča, rumena, vijolična ali črna. V Sloveniji najbolj poznamo črno zimsko redkev, belo zimsko redkev, daikon ali japonsko redkev in pomladansko rdečo redkvico. Temnejše sorte imajo bolj trdno meso in so izrazitega ostrega okusa. Črna zimska redkev ima močan oster okus, zato jo v ljudskem zdravilstvu uporabljamo največ.
Torej redkev ni le zelenjava, ampak tudi zdravilna rastlina. V ljudskem zdravilstvu ji pripisujejo številne zdravilne lastnosti, kot so: izboljšanje teka, pospeševanje prebave, razkužitev sluznice želodca in črevesja, pomoč pri rednem iztrebljanju in pri zaprtosti, blagodejno delovanje na sluznico dihal in redčenje sluzi, pomoč proti kašlju, pomoč pri bronhitisu in astmi, vpliv na izločanje žolča, blagodejno delovanje na jetra, odvajanje vode iz telesa, nekateri jo priporočajo celo pri revmatičnih boleznih...