Ko so pri Sv. Juriju ob Ščavnici praznovali 100 letnico čebelarstva, o tem pišemo posebej, smo med čebelarji srečali tudi čebelarja Alojza Šijanca, ki živi v svoji hiši na Jamni pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Tedaj smo se odločili, da ga obiščemo na domu. K njemu smo se pripeljali med njivami, kjer cveti ajda. Prav ta ajda, tudi o njej pišemo posebej, je sedaj edina paša za čebele. Ker smo sedeli ob mizi pod (ob)brajdami, od katere je le nekaj metrov oddaljena cvetoča ajda, smo lahko poslušali brnenje čebel, ki so v lepem sončnem vremenu pridno nabirale med.
O svojih začetkih čebelarjenja nam je 59 letni upokojenec Alojz Šijanec med drugim povedal: »Sedaj ko sem v pokoju, delal sem kot ključavničar, imam več prostega časa, zato sem se posvetil čebelarjenju. Postavil sem si čebelnjak in začel z enim panjem, ki mi ga je ob vstopu v ČD Sv. Jurij ob Ščavnici, podarilo društvo. Z vsem srcem sem se posvetil tej dejavnosti, ki jo je gojil že moj dedek Lovro Šijanec. Tukaj na Jamni, kjer sem si, na zemlji staršev, z družino , ženo Albinco, postavil hišo, sedaj uživam ob delu pri čebelah. Sedaj imam v čebelnjaku 17 panjev. Oba z ženo sva člana društva, član pa je tudi najin vnuk Primož Lapi. Rad bi se zahvalil starejšim članom ČD, ki mi pomagajo z nasveti za uspešno čebelarjenje. V mojem čebelnjaku so tudi panji Čebelarskega krožka OŠ sv. Jurij ob Ščavnici, katerega mentorja sta predsednik društva Branko Gerlica in Vlado Žinkovič. Otroci, ki obiskujejo krožek tukaj spoznavajo življenje čebel in delo pri čebelah. Čebelnjak so si ogledali tudi člani Čebelarskega krožka OŠ Negova, skupaj z mentorjem Jožetom Krambergerjem.« Naš sogovornik je vesel, da je njegov brat Lovro s sejanjem ajde poskrbel, da imajo čebele pašo v času, ko ni več paše na drugih rastlinah.