80 let Alojzije Zelič iz Lutverc
- 23.02.2013
Svojega moža Ignaca je spoznala na sezonskem delu v Banatu...
Leta hitro tečejo! Tako je modrovala Alojzija Zelič iz Lutverc, ko smo ob praznovanju 80 letnice življenja obiskali na njenem domu. Njen dom je pravzaprav stanovanje, ki se nahaja v nekdaj načrtovanem Zadružnem domu v Lutvercih, kakršne so gradili v vsaki malo večji vasi. Zadružni domovi niso nikoli zaživeli, zato so jih priredili za stanovanja in druge namene. Slavljenko so, ob njenem jubileju, obiskali župan občine Apače Franc Pižmoht, predsednica KORKA Lutverci-Plitvica Evelina Petrovič, predsednica in sekretarka OZ RK Gornja Radgona Silva Vračko in Katja Makovec, v imenu krajanov Lutverc pa Angela Strniša in Angela Vrbnjak. Obiska delegacije, kot rečemo, je bila nadvse vesela.
Alojzija Zelič, se je rodila 10. februarja 1933 v Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni. V šolo je hodila na Spodnjo Ščavnico. Kot vsi otroci tedanjega časa je tudi ona morala že zgodaj prijeti za delo. Tako je pasla kravo, ki jim je bila, ko te sama povedala, njihovo bogastvo. Njenima staršema, Neži in Alojzu Kozarju, so se rodili štirje otroci. Ko so odraščali za vse doma ni bilo dovolj kruha, zato so se podali po svetu. Naša sogovornica Neža je po končani osnovni šoli hodila na sezonsko delo v Banat. Tri leta je hodila na isto posest v Čoki. Sezonsko delo, je trajalo 6 mesecev. V tem času so opravljali razna dela na polju: okopavali koruzo in druge poljščine. Delali tudi pri spravilu žit in drugih pridelkov vse do pozne jeseni. Plačilo je bilo slabo, kakor tudi pogoji bivanja. Na delu pa je spoznala svojega moža Ignaca iz Cankove, s katerim se je pri 27 letih na Cankovi poročila. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Jožek, Zdenka in Franci. Zadovoljna je, da si je prislužila pokojnino z delom v tovarniški kuhinji v nekdanji Avtoradgoni, kjer se je tudi upokojila. Ignac, ki je rojen 1935. leta, pa je 38 let delal na Elradu. Kot nam je povedala, sta poročena že 53 let. Vesela sta, da ju imajo otroci in njihovi družinski člani radi, ter ju tudi obiskujejo. Veselita se tudi obiskov njunih 6 vnukov. Alojzija je srečna, da še lahko vodi gospodinjstvo, ob tem pa skrbi tudi za moža Ignaca, ki preživlja dneve v bolniški postelji.
Alojzija Zelič, se je rodila 10. februarja 1933 v Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni. V šolo je hodila na Spodnjo Ščavnico. Kot vsi otroci tedanjega časa je tudi ona morala že zgodaj prijeti za delo. Tako je pasla kravo, ki jim je bila, ko te sama povedala, njihovo bogastvo. Njenima staršema, Neži in Alojzu Kozarju, so se rodili štirje otroci. Ko so odraščali za vse doma ni bilo dovolj kruha, zato so se podali po svetu. Naša sogovornica Neža je po končani osnovni šoli hodila na sezonsko delo v Banat. Tri leta je hodila na isto posest v Čoki. Sezonsko delo, je trajalo 6 mesecev. V tem času so opravljali razna dela na polju: okopavali koruzo in druge poljščine. Delali tudi pri spravilu žit in drugih pridelkov vse do pozne jeseni. Plačilo je bilo slabo, kakor tudi pogoji bivanja. Na delu pa je spoznala svojega moža Ignaca iz Cankove, s katerim se je pri 27 letih na Cankovi poročila. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Jožek, Zdenka in Franci. Zadovoljna je, da si je prislužila pokojnino z delom v tovarniški kuhinji v nekdanji Avtoradgoni, kjer se je tudi upokojila. Ignac, ki je rojen 1935. leta, pa je 38 let delal na Elradu. Kot nam je povedala, sta poročena že 53 let. Vesela sta, da ju imajo otroci in njihovi družinski člani radi, ter ju tudi obiskujejo. Veselita se tudi obiskov njunih 6 vnukov. Alojzija je srečna, da še lahko vodi gospodinjstvo, ob tem pa skrbi tudi za moža Ignaca, ki preživlja dneve v bolniški postelji.
Zadnje novice
