Ena najbolj aktivnih podeželskih žensk iz Spodnje Ščavnice peče odličen sadni kruh Med natanko 1.369 kulinaričnih dobrot, ki so bile predstavljene na letošnji, 22. razstavi „Dobrote slovenskih kmetij“ je bilo tudi kar nekaj tistih, ki so jih pripravili aktivistke Društva podeželskih žena Gornja Radgona. Številne so osvojile visoka priznanja in nagrade, vsekakor pa izstopa, 70 – letna Marija Tanacek iz Spodnje Ščavnice, ki ji je kot edini z radgonskega območja pripadel „Znak kakovosti“ za sadni kruh. To sicer ni prvo visoko „kulinarično“ priznanje ženici, ki jo srečujemo na številnih takšnih in drugačnih srečanjih in tekmovanjih na severovzhodu države. Poleg za pripravo kulinaričnih dobrot, predvsem prleške gibanice, domačega kruha, sadnega kruha, sirovih pogač in podobnih dobrot, pa Marija dosega tudi nagrade in priznanja na tekmovanjih v žetvi, saj kljub svojim letom še vedno veliko bolj spretno in hitreje zavihti srp, kot pa mnoge mladinke in mlajše ženske. Ob vsem kar je doslej naredila in dosegla pa je „Znak kakovosti“ z Dobrot slovenskih kmetiji, ki je gotovo najvišje tovrstno tekmovanje v državi, šel na pravi naslov, in vedno vesela ter prijazna Marija Tanacek je lahko ponosna.
Nagrajenka Marija Tanacek, ki smo jo obiskali na večji kmetiji v Spodnji Ščavnici 61, in ki je prav opravljala v hlevu, kar je njeno vsakodnevno opravilo. Rodila se je 6. oktobra 1940, torej tik pred začetkom 2. svetovne vojne, kar pomeni, da ji otroštvo še zdaleč ni bilo postlano z rož«cami. Enako je težko bilo v mladosti, a je bila vajena delati, tako da si je s poštenim in trdnim delom uspela ustvariti pridno družino in več kot solidno podeželsko življenje. Vse življenje je na rojstni drugi v Spodnji Ščavnici, in vse življenje se ukvarja s kmetovanjem. Pred osemnajstimi leti je ostala brez moža Antona, s hčerko Ireno in sinom Tončem, ki sta si v tem času že ustvarila družini. Hčerka si je zgradila novo hišo v neposredni soseščini, Marica, kot jo imenujejo znanci pa živi skupaj s sinovo družinico na kmetiji, kjer se predvsem ukvarjajo z govejo živino, predvsem mlekarstvom, zraven so tudi prašiči, koze, kunce, kure ipd. Pravšnja, lepa in urejena kmetija, kjer niti nemški ovčar ne ogroža koze ali kunce, kjer je vseskozi veselo in razigrano.
V takšnem okolju Marica živi že dobrih 70 let in zato niti ne preseneča, da je tudi sama vedno vesela in prijazna. V posebno veselje so ji trije vnuki, ob tem pa peka domačega kruha in prleških gibanic, ki jih tudi prodaja stalnim odjemalcem, ki cenijo prave domače dobrote. Ob tem za kakšne priložnosti speče tudi kaj drugega, ko njihovo društvo podeželskih žena pripravlja kakšno razstavo ali kak drugi dogodek. Kljub velikim in nenehnim potrebam po delu na domači kmetiji pa so naša sogovornica vzame tudi čas za aktivno delovanje v Društvo podeželskih žena Gornja Radgona, v katerem je včlanjena že od začetka, pred šestintridesetimi leti.