V idiličnem, pravzaprav pravljičnem okolju turistično - rekreacijskega centra (TRC) Zgornje Konjišče v Apaški dolini, kjer gospodari radgonska Ribiška družina oz. njihova TE Apače, se nenehno nekaj dogaja, ob tem pa se, nekako skrivaj in brez pravega pompa, nenehno širi spisek zanimivosti, ki privlačijo turiste od blizu in daleč. Zlati ob koncih tedna to najlepšo izletniško turistično destinacijo na radgonskem območju ter tudi širše, obišče več sto in tudi več tisoč ljudi od blizu in daleč. Čeprav lastni promociji ne namenjajo posebne pozornosti, pa se »reklamirajo« sami po sistemu »od ust do ust«, in zato ne preseneča, da prihajajo turisti iz cele Slovenije ter predvsem z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije.
Res je sicer, da bi se v tem biseru lahko naredilo še kaj več, a že sedaj na svoj račun prihajajo tako organizirane skupine, kot posamezniki, tako z avtobusi kot z osebnimi avtomobili, tako motoristi in kolesarji kot sprehajalci in pohodniki, pravzaprav vsi ki jim je pri srcu lepo okolje, prijazni gostitelji, pohodništvo, kolesarstvo, športni ribolov, rekreacija in sploh zdrav način življenja. Prizadevni apaški ribiči s predsednik Andrejem Ritlopom, na čelu namreč nenehno skrbijo za dodatne atrakcije, kamor poleg različnih igrišč, plesišč, prostorov za kampiranje, sodi tudi eksponat »panonskega očaka« - več kot 1500 let starega hrasta, predvsem pa skrbijo za urejanje že tako lepega okolja, ki je dejansko pravi raj za sprostitev duha in telesa. Pred leti so se apaški ribiči učili pri sosedih na drugi strani reke Mure, sedaj pa Avstrijci prihajajo občudovati njihove dosežke in se od njih učiti, kako pritegniti goste. Kako tudi ne, ko pa TRC Konjišče letno obišče že okrog 70.000 ljudi od blizu in daleč.
Toda ribiči Apaške doline ne spijo na lovorikah, temveč poleg nenehnega vzdrževanja objektov in okolice, ter vlaganja rib v ribnike, tudi vlagajo večji del sredstev, ki jih zaslužijo z gostinskimi storitvami ter prodajo ribiški dovolilnic. In eden največjih zalogajev v dvajsetih letih odkar nekako delujejo v Konjišču, je bila gradnja prizidka ribiškem domu, v katerem so uredili eno najbolj sodobnih kuhinj, hladilne prostore in skladišča. Ker so med lanskim in letošnjim majem končali to naložbo, v skupni vrednosti okrog 110.000 evrov, je vodstvo TE Apače, v teh vročih poletnih dnevih povabilo najbolj pridne ribiče ter seveda domačine in goste, ki so tako ali drugače pomagali pri tej pomembni naložbi. Nazdravili so veliki pridobitvi, ne le za ribiče apaške doline, temveč za turizem apaške občine ter širšega območja Gornje Radgone in Pomurja.
Andrej Ritlop je ob tej priložnosti še posebej zahvalil občini Gornja Radgona, ki je z ureditvijo TRC Konjišče začela, bližnjem podjetniku Srečku Borku, brez čigave gradbene mehanizacije bi težko urejali svoj center ter realizirali vse svoje zamisli in ideje. Seveda je še posebej zahvalil tudi ostalim obrtnikom in podjetnikom Apaške doline, ter domačinom iz okolice in ribičem, ki so v tem času vložilo več 10.000 ur prostovoljnega dela. „Sedaj smo lahko dejansko ponosni na tisto kar imamo, sedaj pa se občuti še ozko grlo v buffetu, katerega nameravamo prenoviti pozimi, za to bomo vložili še 40.000 evrov, tako da bo zadeva popolna“, je dodal Ritlop, ki se mimogrede konec prihodnjega (25.12.2012) leta poslavlja z mesta predsednik TE Apače, ter s tem tudi vodenja TRC Konjišče. V pridnem fantu Jerneju Lebarju je menda že našel svojega naslednika, saj meni, da bi bilo škoda pozneje vse to, pravzaprav njegovo življenjsko delo, zapraviti.
Sicer pa je ob tokratni slovesnosti v Konjišču, poleg Ritlopa, prisotne pozdravila župan Gornje Radgone in poslanec DZ Anton Kampuš, ki je skupaj z radgonsko občinsko upravo, kot je poudaril Ritlop, vedno imel posluh za TRC Konjišče. Prvi apaški ribič, brez katerega v Konjišču ne bi bilo vsega kar imajo, je še posebej zahvalil podjetniku Srečku Bortu, brez katerega bi težko dosegli vse kar imajo. Enako ne bi šlo tudi brez njegovega predhodnika, sedaj že pokojnega Janka Fridaua, ki je bil predsednik TE Apače med leti 1991 in 2001, in ki se je pri takratnih oblastnikih, uspel izboriti za sedanjo lokacijo centra. Spomnil se je Ritlop tudi Dimitrija Sinokapčeva, ki je kot direktor takratnega Kmetijstva, zgradil prvi objekt, današnji ribiški dom, v katerem so zaposleni shranjevali orodje, ter Petra Cvetkoviča, ki je vseskozi, torej še iz časov prejšnjega radgonskega župana Miha Vodenika, bil član sveta za urejanje TRC Konjišče. „Največ nam je seveda pomagal sedanji župan Gornje Radgone Anton Kampuš, ne smemo pa pozabiti niti na dr. Tatjano Fulder, direktorica PORA, ki je skrbela za projekt »Panonski hrast« in druge razpise. Torej veliko ljudi je pomagalo, in veliko je v tem času narejenega, največji zalogaj pa je končan sedaj, ko smo dobili eno najsodobnejših kuhinj v širši okolici, zraven pa še hladilnico. In za to nismo nikomur dolžni niti enega evra. Ostaja sicer še nekaj notranjega dolga med temeljnimi enotami RD Radgona, toda to bomo kmalu uredili. Ob tem bomo pozimi poskrbeli za prostore gostinskega lokala s točilnim pultom vred“, je dejal Ritlop, ki je še posebej ponosen na članstvo ribiške enote, domačine ter obrtnike in podjetnike iz Apaške doline in širšega radgonskega območja, ki so poleg denarja ter strojnega dela, v dvajsetih letih, vložili še desetine tisoč prostovoljnih ur dela.
„Upravičeno smo ponosni na svoje objekte, ribnike, igrišča in vse kar imamo v sklopu centra, saj nas letno obišče že okrog 70.000 ljudi od blizu in daleč. S tem smo postali najpomembnejša izletniška točka, ne le v Apaški dolini, temveč širše v Slovenskih goricah in Pomurju. Še pred nekaj leti smo se učili od sosedov iz Avstrije, kako oni pobirajo denar, sedaj pa oni hodijo k nam in ne morejo verjeti, kaj smo vse dosegli. Župani iz Avstrije nam ne morejo verjeti, da nimamo nobene podpore od lokalne skupnosti, temveč vse urejamo sami, med drugim skrbimo za urejenost pet hektarjev zelenice, ki je v občinski lasti. Ob tem vsa domača društva lahko objekte koristijo za svoje potrebe ipd. Avstrijci bi v takšen objekt vložili celi občinski proračun za kaj takega, kar bi jim pozneje vložena sredstva hitro vračalo. Seveda ne smemo pozabiti, da sta tukaj redno zaposleni le dve osebi, ki dejansko veliko delata, ob tem jih je ob vikendih, ko je naval turistov velik, tudi deset in več“, je še povedal Andrej Ritlop, ki dodaja, da pri njih ponujajo samo ribe ter čevapčiče, po vnaprejšnjem dogovoru za skupine pa naredijo tudi kaj drugega. Tedensko povprečno prodajo okrog 1.000 porcij hrane, večinoma znamenitih „konjiških rib“, obiskovalcev, skoraj polovica jih je že iz Avstrije, pa je tedensko najmanj 2.000...