Že leta 1880 je v Slovenskih Konjicah Jan Pospišil kupil lekarno in jo po upokojitvi prepustil pastorku. S farmacijo sta se ukvarjali tudi njegovi vnukinji Vlasta in Marija Trstenjak, ki sta tudi diplomirani farmacevtki vse življenje prebili v lekarnah – Marija v Zagrebu, Vlasta pa na Vranskem, v Podčetrtku in nazadnje v Gornji Radgoni. In verjetno je veselje do farmacije dedno, kajti Vlastin sin Andrej Coklin, ki je po poklicu sicer strojnik, že več kot tri desetletja pa dela kot novinar in urednik, je že kot majhen otrok poznal in sušil zdravilne rastline za čaje. Velikokrat je opazoval mamo v lekarni, ko je mešala različna mazila in morda je prav ta zapis v podzavesti pred dvema desetletjema vzbudil njegovo večje zanimanje za zdravilne rastline. Andrej se je vse življenje gibal v naravo kot strasten gobar, pa tudi kot ribič. Marsikateri čaj, sirup in tinkturo si je izdelal že davno, a takrat le za lastne potrebe.
Pred dobrimi 15 leti pa se je pokazala možnost, da bi v Gornji Radgoni odprli zeliščno trgovino, in Andrej je za omenjeno trgovino pripravil nekaj izdelkov. Čeprav pozneje iz tega ni bilo nič, je Andrej nadaljeval s svojim delom in tako so nastajali novi in novi čaji, likerji, žganja z zelišči, pa sirupi, mazila ipd. Kar naenkrat se je nabralo kakšnih 50 različnih izdelkov in potrebno jih je bilo ustrezno označiti. Odločil se je, da jih poimenuje »Zelena čarovnica«, predvsem zato, ker so vsi izdelki biološko čisti, narejeni iz rastlin, pa še pakirani so v zavrženo stekleno embalažo. Drugi del imena: čarovnica, pa izhaja iz dejstva, da marsikatero zeliščno zdravilo naredi pravi čudež pri nekaterih boleznih. Sam si je izdelal tudi napise, saj se z oblikovanjem ukvarja že vse življenje. In ko je pozneje bilo prijateljem in znancem potrebno razlagati iz katerih rastlin je katero zdravilo in pijača, je začel sestavljati tudi herbarij, ki ga je tako pritegnil, da je posušil in opremil tudi druge rastline in ne samo tistih, ki jih je uporabljal oz. jih uporablja. Tako je nastala zbirka z več kot 700 posušenih zdravilnih rastlin, ki na radgonskem območju rastejo avtohtono, ali pa jih lahko posadimo in gojimo. Vzporedno so nastajali novi čaji, tinkture, žganja, olja, likerji…, ki jih je danes čez 300. In takšno zbirko se dejansko izplača ogledati, saj je dejansko vredna vsega spoštovanja.
Coklin je sicer pripravil že precej razstav, na katerih je predaval o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih. Pravi, da so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelišč za čarovnike. Tudi sam je svojo paleto zdravilnih zvarkov poimenoval Zelena čarovnica. »Opažam, da se je zadnjih petnajst let razmišljanje ljudi začelo spreminjati. Vsaka tableta ima namreč tudi kakšne stranske negativne učinke. Človek si denimo z nekimi tabletami lahko zdravi želodec, a te niso dobre za jetra. Pri zdravilih, pripravljenih iz zelišč, pa v glavnem ni stranskih učinkov. S tistimi rastlinami, ki bi lahko imele stranske učinke, se pravi s tistimi, ki so v svoji osnovi strupene, se ljudsko zdravilstvo praviloma ne ukvarja«, pravi Andrej Coklin, ki je v zadnjih letih praktično vseskozi v naravi, predvsem v novonastalem zeliščnem parku v Negovi, ki ga sam vodi in ureja.
Sploh je Andrej Coklin iz Gornje Radgone eden največjih zbirateljev zdravilnih rastlin v Sloveniji, nekakšen novodobni Kosobrin, ki je rad rekel: "Za vsako bolezen raste rož«ca." Tudi Coklin pravi, da je v Sloveniji mnogo rastlin, ki imajo zdravilne učinke. V resnici ima vsaka rastlina svojo moč. Sam je pripravil že precej razstav, na katerih je predaval o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih. Pravi, da so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelišč za čarovnike. Sebe še nima za čarovnika, mnogi (med slednjimi so večinoma starejše ženske iz Slovenije in sosednje Avstrije, vedno pogosteje pa tudi mlajši ljudje), ki uživajo njegova „zdravila“ pa so že blizu temu...