Prvi januar za več kot 7.800 prebivalcev Slovenije ni le začetek novega leta, ampak tudi njihov rojstni dan, in takrat je največ rojstnih dnevov v državi sploh Po podatkih Statističnega urada RS (SURS), največ prebivalcev Slovenije ima v uradnih dokumentih zapisan kot datum rojstva prvi dan v letu, tj. 1. januar, in sicer več kot 7.800. Najmanj prebivalcev ima rojstni dan na zadnje dneve leta, med temi pa je najmanj tistih, ki praznujejo rojstni dan 31. decembra, in sicer okrog 4.600, tj. 3.200 manj, kot je tistih, ki praznujejo 1. januarja. Manjše število rojstev v zadnjih dnevih leta je bilo značilno predvsem za obdobje do sredine 60. let prejšnjega stoletja, ko se večina otrok še ni rodila v porodnišnicah. Seveda to, da se je takrat ravno v zadnjih dnevih leta rodilo toliko manj otrok kot sicer, ni bilo naključje. Kar za nekaj otrok, ki so bili v resnici rojeni zadnje dni v letu, so starši oz. tisti, ki je bil navzoči pri porodu, prijavili kot datum rojstva prvi dan novega leta. To je namreč lahko pomenilo, da bo šel otrok lahko pozneje v šolo in bo hkrati lahko eno leto dlje pomagal na kmetiji, predvsem pa je bilo to pomembno za moške, saj so šli tako leto pozneje na obvezno služenje vojaškega roka. Tako se je predvsem v decembru »porušila« nataliteta. Praviloma se namreč rodi več dečkov kot deklic, v letih po drugi svetovni vojni pa se je to razmerje v mesecu decembru, posebej v mestnem okolju, porušilo. Premik datuma rojstva otroka v mesec januar je povzročil, da je bilo število dečkov, rojenih v prvem mesecu leta, večje kot običajno in tako se je število v januarju glede na december izravnalo.
Ti umetni premiki dejanskega rojstnega dne so bili lahko pogostejši dotlej, dokler se je večina otrok še rojevala v domačem okolju. Ko pa je z leti delež otrok, rojenih v porodnišnicah, naraščal, se je tudi razlika v številu rojstev na prvi in zadnji dan leta zmanjševala. V začetku 50. let je namreč zdravljenje postalo brezplačno in do leta 1965 je delež otrok, rojenih doma, upadel na 10 %, do leta 1977 pa na 1 %. Od leta 1970 sta se število prebivalcev Slovenije, rojenih na 1. januar, in število tistih, ki so se rodili dan prej (torej tudi leto prej), približno izenačili. Najmanj prebivalcev med zdajšnjimi prebivalci Slovenije se je rodilo 31.12.1948, in sicer 25 prebivalcev, največ, kar 5,4-krat več, pa se jih je rodilo 1.1.1949, in sicer 135 prebivalcev. Razlika v številu rojstev zdajšnjih prebivalcev Slovenije na prvi in zadnji dan leta je bila torej največja med tema dvema datumoma. V zdajšnjih časih lahko izluščimo še en datum, ko se je v primerjavi z dnevi pred tem datumom in po njem rodilo več otrok kot običajno. To je bil 8. avgust 1988. Štirih osmic v rojstnem datumu (8.8. 88) se lahko veseli 93 prebivalcev Slovenije. Dan prej je bilo rojenih 66, dan pozneje pa 79 otrok.
Za novejša obdobja ugotavljamo, da so pri številu rojstev bolj kot datumi statistično zanimivi dnevi v tednu. Do konca 60. let je bilo na primer število rojstev bolj ali manj enakomerno porazdeljeno med dneve v tednu, po letu 1970 pa so se začele nakazovati prve rahle razlike med številom rojstev ob koncu tedna, tj. na soboto ali nedeljo, in številom rojstev med tednom. Po letu 1980 so se te razlike povečevale. Med otroki, rojenimi v zadnjih treh letih, je bilo povprečno 11 % otrok rojenih ob koncu tedna, med temi pa se jih je rodilo manj na nedeljo kot na soboto, na druge dneve v tednu pa se je v povprečju rodilo 15,5 % otrok. Med dojenčki, ki so v letu 2009 dopolnili eno leto, se jih je največ, 91, rodilo v sredo, 2. julija, kar trikrat manj (33) pa na nedeljo, 9. marca. Koliko otrok se bo rodilo do konca leta 2009, še ni znano. Po prvih ocenah se je v prvih šestih mesecih leta 2009 rodilo 10.614 otrok (5.485 dečkov in 5.129 deklic), to je za 139 otrok več kot v prvi polovici leta 2008...