Za ljubezen nikoli ni prepozno

Poročila sta se stanovalca doma starejših občanov, Janez Starina in Jasna Czurda ter potrdila, da ljubezen ne pozna let.
Prav prijeten, a tudi redek dogodek se je v teh toplih jesenskih dneh odvijal v Domu starejših obačnov (DOSOR) v Radencih. Ne zgodi se namreč pogosto, da bi se v takšni ustanovi poročila njihova stanovalca, kot je to bilo tokrat, ko sta si pred matičarjem Mirkom Ferencem in pooblaščencem države oz. Upravne enote Gornja Radgona, mag. Marjanom Žula, dokler ju smrt ne loči, zaobljubila in prstana izmenjala, Jasna Czurda iz Maribora, in Janez Starina iz Ljubljane. Poslej se oba pišeta z obema priimkoma, in sicer Czaurda – Starina, sama pa sta s poroko potrdila, da za ljubezen nikoli ni prepozno, kajti mladoporočenca sta še kar nekaj let za Abrahamom. Ženin Janez prihaja iz Ljubljane in nikoli ni bil poročen, Jasna pa je bila poročena, a kot nam je dejala, je že vrsto let „srečno razvezana“. Sedaj sta njun zakon, kot priči potrdili Ilka Riedl iz Maribora, Jasnina prijateljica, ter Blaž Rojko, medicinski tehnik zaposlen v Dosoru ter veliki Janezov prijatelj.

Janez Starina se je sicer rodil 4. junija 1953 v Ljubljani, kjer je tudi živel do leta 2010, ko se je preselil, kot pravi v čudoviti dom starejših v Radence. Nikoli prej ni bil poročen, pred približne dve leti in pol, ko je prišla v isti dom, se je hitro zaljubil v Jasno. Že poldrugo leto sta tudi v skupni sobi in si pomagata, tako bo zanj, kot pravi enako tudi po poroki, kot je bilo doslej. „Skupaj sva se znašli dve sorodni duši in pozneje je vse teklo brez težav. Ljubezen premaga vse ovire“, nam je povedal veseli mladoporočenec Janez, ki je med smehom dodal, kako ga je „Jasna prisilila v poroko“, a ga sploh ne moti, da je njegova izbranka na vozičku in ji mora pomagati. Jasna, ki je nekoč bila generalna sekretarka Turistične zveze Mesta Maribor, je pred časom postala invalidka, saj je po možganski kapi končala na vozičku. Zato je tudi morala v invalidsko pokojnino in je končala v domu starejših v Radencih. Vmes jo je tudi v Radencih, že tretjič skupaj zadela možganska kap in je bila na zdravljenju v murskosoboški bolnišnici v Rakičanu. „Res je, da sva z Janezom že od mojega prihoda v Rade4nce bila prijateljica, a ko sem videla, da nenehno kliče v bolnišnico in se zanima kako je z mano, mi je bilo jasno, da je tukaj nekaj več kot samo prijateljstvo. In plod tega vidite sedaj, ko sva se poročila. Moram pa tudi dodati, da je Janez že od začetka bil zelo kulturen in prijazen gospod, ne pa kot nekateri drugi. Še posebej so se mi se dopadli njegovi brki“, nam je po končanem obredu razlagala vesela Jasna, ki sedaj ima dva priimka.

Seveda ob tej priložnosti ni manjkalo radgonske penine in drugih dobrot, pa tudi posebno torto je za mladoporočenca in vse goste spekel chef Marko. Za prijetno vzdušje pa je skrbel harmonikar in humorist Stanko Ilješ.

Kot je v svojem nagovoru, po podpisu poročnih dokumentov, povedal mag. Marjan Žula, ki je poročni obred tudi vodil, je res, da smo vedno, celo življenje, ravno prav stari za ljubezen! „Kot oseba, pooblaščena za sklepanje zakonskih zvez, vama ne bom povedal kaj posebno novega, nekaj takega česar sama že ne bi vedela. Pa vendarle želim, da se moje besede vseeno dotaknejo vajinih src, vajinih duš. Ljubezen, ta čudovita beseda in to čudovito čustvo, je gotovo najelementarnejša prvina v človekovem življenju, ki v bistvu daje smisel našemu bivanju. Je gonilna sila in lahko povzroči neslutene premike v našem kozmosu. Zaradi tega čustva so se v zgodovini človeštva zgodile mnoge usodne stvari. Tudi v vajino življenje je torej posegel Amor, bog ljubezni, ki je s svojo puščico zadel vajini srci. Menim, da je to čudovito, saj iz vajinih oči sije toplina in sreča. To pa je tudi najbolj pomembno, saj je prav sreča tisto, kar si globoko v sebi vsak človek najbolj želi. Vem, da se zavedata in tudi dobro vesta, da življenje ni in ne more biti samo lepa pesem, marveč lahko prinese tudi bolečino, žalost in grenke trenutke. Želim vama, da bi vse slabo bilo že za vama, ter da bi odslej doživljala le čim več lepih trenutkov. Odločila sta se za sklenitev zakonske zveze in verjamem, da bosta drug drugemu nudila oporo, da bosta znala drug drugemu stati ob strani vsak, še tako droben hipec v vajinem skupnem življenju“, je dejal mag. Žula, ki je novoporočencema zaželel, da bi bila zdrava, srečna in zadovoljna.

„Gotovo bo pri tem zelo pomembno tudi to, kako bosta znala najti primerno mero medsebojnega razumevanja in obzirnosti, strpnosti, dobre volje in pripravljenosti za skupno življenje. Prepričan sem namreč, da je prav razumevanje med zakoncema trden steber za stabilno ter harmonično življenje v dvoje. Danes sta izmenjala poročna prstana, kar je svojevrstna in lepa prelomnica v vajinem življenju. Zato želim, da si ta dan in svojo dano obljubo vtisneta v spomin in v svojo vest. Bodita drug z drugim dobra, modra in razsodna. V tem je doma vajina sreča“, je dodal Marjan Žula, ki je mladoporočencema, z iskrenimi in najlepšimi željami, izročil izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi.