Vzgoja svojih otrok je gotovo eno najpomembnejših, če ne prav najpomembnejše opravilo v življenju vsakega odraslega človeka. In če želimo ustvariti „pravega“ človeka, je potrebno pravilno postopati že od njegovega prihoda na ta svet, nadaljevati v vrtcu... In medtem ko pri nas otroke večinoma zavijamo v vato, jim večinoma nudimo še več kot je normalno, ob tem poznamo tudi drugo skrajnost „odraščanja na ulici“ v revnih afriških državah, pa so v tujini vse bolj priljubljeni vrtci v gozdu, kjer otroci odraščajo v neposrednem stiku z naravo. Začetki pravih vrtcev v naravi izvirajo iz Skandinavije, ko so jih leta 1954 uvedli na Danskem. V Nemčiji od leta 1993 naprej imajo že več kot 1000 takšnih vrtcev, v Evropi pa so tovrstni vrtcu uveljavljeni tudi na Slovaškem, Češke, v Veliki Britaniji, Švici, Avstriji, Rusiji... so pa tudi v ZDA, na Japonskem ipd.

O izkušnjah vrtcev v gozdu, na Češko, kamor je prvi tovrstni vrtec, leta 2007 prišel iz Avstrije in Nemčije, imajo pa jih že čez 110 vrtcev, smo se pogovarjali z Lučko Cvetko iz Murske Sobote in njenim partnerjem iz Češke Petrom, ki povesta, da na Češkem država tovrstnih vrtcev ne sofinancira, po drugi strani pa jih tolertra in ne omejuje oz. ne ovira. Lučka Cvetko je Sobočanka, ki je na nekem potovanju spoznala Čeha Petra, s katerim sta si na Češkem ustvarila družino. V minulih dneh pa sta v nekaterih pomurskih krajih predstavila vrtec v gozdu - posebno obliko predšolske vzgoje, ki jo obiskujeta tudi oba njuna otroka, štiriletna Bistra in leto in pol stara Maura. Medtem ko v običajnih vrtcih otroke zavijajo v vato, otroci, ki obiskujejo vrtec v gozdu, odraščajo z nabiranjem gob, plezanju po drevju ter podobnih aktivnostih. V kraj Nedvědice nedaleč od Brna na Češkem, so se priselili ravno zaradi gozdnega vrtca. Po njenem prepričanju ima Pomurje, a tudi ostali deli Slovenije, izredne možnosti za razvoj tovrstnega vrtca, kjer so otroci sicer bolj umazani, a tudi bistveno bolj zdravi vsega vajeni.

Gozdni vrtci otroka naučijo mnogih veščin, ki jih je današnja družba zanemarila. Otroci predvsem spoznavajo sebe in naravo, se naučijo orientacije v naravi in življenju, samostojnosti, dela z naravnimi materiali in ognjem ter preživetja v naravi. Otroci nabirajo sadeže, rastline, gobe ter pomagajo pri pripravi hrane. Poleg tega se udeležujejo tudi raznih obiskov gledališč, muzejev, kmetij, delavnic, se učijo jahanja konjev in podobno. Velik poudarek dajejo učenju igranja na osnovne glasbene inštrumente. Ker so neprestano v naravi, so bolj umazani a tudi bolj odporni na bolezni. Otroke spodbujajo sodelovanja, ne pa tekmovalnosti, saj so tam vsi enaki. Posamezna skupina znotraj vrtca je sestavljena iz največ 15 otrok. Vsaka skupina ima tudi več pedagogov, enega na največ pet otrok. Pedagog oziroma vodič z otrokom razvije poseben, dosti bolj pristen odnos, saj postane njegov življenjski spremljevalec, učenje pa je obojesmerno. Na ta način vodiči med otroci spodbujajo sodelovanje namesto tekmovalnosti, ob tem se tudi sami marsičesa učijo.

Otroci, ki obiskujejo gozdni vrtec, so v naravi v vsakem vremenu, tudi ko dežuje in sneži. Med aprilom in oktobrom so v poletni bazi, kjer se nahaja le „indijanski“ tipi šotor in so na prostem praktično ves čas. Tudi WC in kopalnica sta zunanja. Od novembra do marca se preselijo v zimsko bazo, kjer imajo manjšo hišico, a so kljub temu vsaj tri ure dnevno na prostem. Ne glede na to, če zunaj dežuje ali sneži.“Če v običajnih vrtcih otroke zavijamo v vato in na vsakem koraku poskušamo eliminirati možnost, da bi se otroci naučili živeti ter se soočiti z nevarnostmi, ki na nas prežijo v okolju, je v gozdnem vrtcu to povsem drugače. Novozgrajeni vrtci pri nas ne dobijo uporabnega dovoljenja, če vrata na notranjem robu nimajo nameščenega plastičnega kanala, ki preprečuje, da bi otrok prste porinil med vrata. Medtem pa se v vrtcu v gozdu otroci učijo plezanja po drevesih, kurjenja ognja ter se v poletnih mesecih kopajo - v jezeru, reki ali potoku. Četrtek je običajno dan za tovrstno kopanje“, pravi Lučka, ki dodaja, da bi gozdni vrtci, ki jih poznajo na Češkem in tudi drugod po svetu, bili primerni tudi za Pomurje oz. Slovenijo.

Strinja se, da ni enostavno s finančne plati, saj tudi na Češkem država ničesar ne prispeva, da kljub temu tovrstno otroško varstvo podpira in ne omejuje. „Na Češkem zakonodaja ne predvideva tovrstnih vrtcev, a jih tudi ne omejuje in ne nadzira. Formalno gre za društva, ki se ukvarjajo z alternativnim predšolskim izobraževanjem in ne otroškim varstvom. Financirajo se sami in z občasnimi a redkimi donacijami posameznikov“, pravi Lučka, ki skupaj s svojim partnerjem Petrom za posameznega otroka tako plačujeta 110 evrov mesečno ter dodatnih 20 evrov za hrano. Prepričana sta mladi Čeh in Slovenka, da ima Pomurje odlične pogoje za gozdne vrtce. Glavni pogoj za vzpostavitev tovrstnega vrtca je prisotnost neokrnjene narave, gozda in reke ali potoka v bližini mesta. V Sloveniji je več območij, kjer so ti pogoji dobri - tudi v Pomurju. Tukaj bi lahko tak vrtec vzpostavili recimo v Krogu, Markišavcih ali nekje na Goričkem, ter tudi na lendavskem, radgonskem in ljutomerskem koncu“, je prepričana Lučka, sama pa ne ve, kako bi se na to odzvala slovenska birokracija.

In kako poteka običajen dan v gozdnem vrtcu? Od 8,00 do 9,00 ure: prihod otrok, dobrodošlica z ognjem; ob 9,00 uri: skupni krogec – pozdrav ter načrt dneva; ob 9,30-12,30: izlet v naravo (nahrbtnik z malico in oblačili), nabiranje gozdnih plodov, gob, zelišč, plezenje po drevesih, kopanje v potoku, delo z lesem, sanjkanje, različne igre, opazovanje narave in živali…; ob 13,00 uri: kosilo; od 13,30-14,15: pravljica in počitek; od 14,30-16,00 ustvarjanje, igra (zunaj ali znotraj), ob 16,00: prihod staršev in slovo. Za otroke so še posebej zanimivi izleti v naravo ali tudi v urbana okolja, kjer med drugim pripravljajo: obiske kmetij, gledališča, muzeje, obiske zanimivih družin, delavnice-izdelavo svečk iz čebeljega voska, živalic iz slame, steklenih lučk, itd. V vrtcu je zanimiva tudi glasba, kjer se otroci učijo in nastopajo z bobni, kitaro, flavto, prvinskimi inštrumenti. Zraven je tudi kuhanje, kjer otroci v sosdlovanju z vodiči, sami pečejo in kuhajo na ognju, veseli jih peka kruha, keksov..., pa jahanje konjev, igre v naravi ipd.

Česa se otroci naučijo in jak je sploh pozitivno? Spoznavanje sebe in narave; Iskreni odnosi; Delo z ognjem in naravnimi materiali; Orientacija v naravi in življenju; Kreativnost in samostojnost; Sprostitev… Hrano, ki je večinoma vegetarijanska, pripelje bodisi profesionalna kuharca ali pa izmenično kuhajo mame otrok, ki obiskujejo vrtec. „Torej, naj otroci zrastejo v povezavi s seboj in naravo…“, pravi Lučka Cvetko in dodaja, da takšni vrtci niso sofinancirani od države, in vse stroške krijejo starši, ker pa je to dostikrat finančno težavno, včasih pripomore kakšen sponzor, ki ga najdejo starši.