V Negovi je potekala 19. Prangerjada, tradicionalna vseslovenska prireditev, ki povezuje kraje, kjer imajo še ohranjen pranger – sramotilni steber ali sramotilno klop. Ob tem so obeležili tudi 910. let prve omembe kraja Negova, v pisnih virih. Bogat kulturni in zabavni program je obiskovalce popeljal daleč v preteklost, v srednji vek ter jim pokazal utrip življenja v tistih časih. Grad Negova je v treh dneh obiskalo več kot 1500 ljudi od blizu in daleč. Prireditev so v petek začeli z odprtjem razstave »Negova skoz čas«. Nekaj gradiva in zapisov za razstavo so pripravili v Pokrajinskem arhivu Maribor. Domačinka ter članica TD društva Negova – Sp. Ivanjci, Marjana Bratuša, pa je z najrazličnejšimi izvirnimi predmeti iz preteklosti razstavo povezala v mozaik ter ustvarila zgodbo, ki je obiskovalce popeljala v zgodovinski čas. Prva glasbena poslastica je obiskovalce pričakala že na petkov večer, ko je nastopila skupina Gita. Skupina je predstavila Evropsko srednjeveško glasbo v slovenščini, latinščini in stari španščini. Zapeli so o življenju pred več sto leti, o moči čudežev, srčnosti vitezov, pridnosti obrtnikov in moči gradov.

Tudi sobotni dan je potekal v duhu srednjega veka, saj so se na srednjeveški tržnici predstavili Negovska Gospoščina, TD Radovljica, TD Motnik, TD Podsreda, TD Predgrad, TD Ptujska Gora, TD Pilštanj, TD Ptuj, Društvo Cesarsko – kraljevi Ptuj, Gospoščina iz gradu Hrastovec, druščina Zlate Ostroge in mojster Janez Rozman (Manufaktura Mojster Janez). Za glasbo je znova poskrbela skupina Gita. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi tiskarsko delavnico, delo kovača in okleparja, zaplesali srednjeveške plese, prisluhnili srednjeveški glasbi, zaigrali družabne namizne igre srednjega veka, se preizkusili v lokostrelstvu ter prisluhnili pravljicam za otroke. Svoje spretnosti, ki so se jih naučili na štiridnevnem otroškem grajskem taboru so pokazali tudi najmlajši. Na osrednji proslavi ob 910-letnici Negove so zbrane nagovorili župan Občine Gornja Radgona, Negovčan Stanislav Rojko, predsednik TD Negova – Spodnji Ivanjci, Zdenko Bratuša, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur Gornja Radgona, mag. Norma Bale ter slavnostni govornik, predstojnik Inštituta za filozofijo, zgodovino in ikonografijo prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in prav tako domačin iz Negove, dr. Borut Holcman.

Dogajanje je doseglo vrhunec z 19. Prangerjado, ki pomeni druženje prangerskih krajev Slovenije. Teh je v Sloveniji še 12. V enem od teh krajev vsako leto pripravijo Prangerjado, kjer sodelujoča društva prikažejo sojenje na prangerjih. Letos so se po desetih letih znova zbrali v Negovi. V sobotnih večernih urah je zbrane zabaval legendarni Andrej Šifrer s prijatelji. Tridnevno dogajanje se je zaključilo v nedeljo, z nastopom Pihalnih orkestrov in skupine Take Nine Orchestra.

Glavni organizator tridnevne prireditve je bilo Turistično društvo Negova – Spodnji Ivanjci, čiga predsednik Zdenko Bratuša, je ob tem povedal: »Z obiskom in prikazanim smo zelo zadovoljni, mogočen grad Negova je spremenil svojo podobo in vrnili smo se v čas, ko je Negova imela sodno oblast, katere nema priča je sramotilni steber ali pranger iz leta 1656. Prireditev smo uspešno izvedli ob pomoči članov TD Negova – Spodnji Ivanjci, ter ostalih posameznikov in drugih društev v kraju. Seveda gre zahvala soorganizatorjem, Občini Gornja Radgona in Zavodu za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona, ki sta prireditev omogočila. Osrednjo proslavo ob 910-letnici Negove je pripravila OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, v sodelovanju z Glasbeno šolo Gornja Radgona. Program je bil nekaj posebnega in zgodovinsko lepega. Hvala nastopajočim. Uživali smo.«

Sicer pa, prangerji ali sramotilni stebri sodijo med kulturno – zgodovinsko dediščino oz. posebnost, s katero mnogi, predvsem mlajši ljudje niso niti seznanjeni. Sramotilni steber je najprej bil lesen, nato pa kamniti. V zahodni Evropi so se prangerji pojavili med 12. in 13. stoletjem, pri nas pa malo kasneje, od druge polovice 15. stoletja dalje. Po naročilu zemljiških gospodov so jih postavili na trge, kjer se je običajno zbralo največ ljudi. Uvedli so jih za kaznovanje za zagrešene tatvine, krivolove ali raubšice, prešuštva in druge prestopke. Zločincem in prestopnikom, ki jih je doletela kazen na sramotilnem stebru, so okrog vratu navezali tablico z navedenim popisom zločinov ter jih privezali na steber. Mimoidoči so kaznovanega zasmehovali, zmerjali, pljuvali in kamenjali. Največkrat so se kazni izvajale ob nedeljah, ko so ljudje hodili k maši. Kaznjenci so bili lahko na kamen privezani tudi več dni. Kljub krutemu načinu kaznovanje naj ne bi bilo pogojeno s fizičnim znašanjem, seveda pa so se dogajale tudi izjeme...