Več nezdravega prehranjevanja na vzhodnem delu Slovenije
- 17.10.2018
Ob Svetovnem dnevu hrane 2018 kritično o prehranjevanju v Pomurju.
Že vrsto let je mesec oktober posvečen hrani, saj 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) ob tem dnevu izpostavlja lakoto, ki pa je glede na finančne in tehnološke vire, s katerimi razpolaga svet, nesprejemljiva. S sloganom »#BrezLakote« se želi opozoriti na vse večji prepad med razvitim in nerazvitim svetom. Tako kot obstajajo v svetu razlike v dostopnosti do hrane, tudi v Sloveniji beležimo neenakosti v zdravem prehranjevanju zaradi socio-ekonomskih razlik. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 zato največ pozornosti posveča ranljivejšim skupinam, kot so tisti z najmanj dohodki in otrokom iz družin z nižjim materialnim standardom. Cilj je, da se vsem omogoči življenje v okoljih, ki zagotavljajo zdravo prehranjevanje in redno telesno dejavnost.
Letošnji svetovni dan hrane je FAO posvetila vprašanju, kaj lahko naredimo, da bi do leta 2030 povsem izkoreninili lakoto. Organizacija med drugim izpostavlja potrebo po bolj inovativni proizvodnji hrane, prehodu na bolj zdravo prehrano in zmanjšanju količin zavržene hrane. Da bi lahko do leta 2030 prišli do sveta, v katerem ne bo več lakote, bo treba po mnenju FAO z bolj inovativnimi pristopi proizvesti več hrane, preiti na bolj zdravo in trajnostno prehrano ter zmanjšati količino zavržene hrane. “Če imate ostanke hrane, jih zamrznite ali jih uporabite kot sestavino pri drugem obroku hrane. Ko jeste v restavraciji, naročite manjše porcije, če niste lačni, ali pa odnesite ostanke hrane domov,” je pri tem eden od nasvetov FAO, ki ga lahko upošteva vsak izmed nas. Na FAO poudarjajo, da okoli 75 odstotkov svetovne hrane predelamo iz le 12 rastlinskih in petih živalskih vrst, zaradi česar je globalni prehranski sistem še posebno ranljiv. “Zato bo prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam eden ključnih dejavnikov za zagotavljanje zadostnih količin razpoložljive hrane za prihodnje generacije,” ugotavljajo.
Začetki obeleževanja svetovnega dne hrane segajo v leto 1979, ko je Generalna konferenca FAO sprejela resolucijo, s katero je razglasila 16. oktober za svetovni dan hrane. Ta dan je namenjen ozaveščanju o pomenu hrane kot temeljne človekove pravice ter osnovne potrebe, od katere je odvisen potencialni razvoj tako posameznika kot celotne družbe. 16. oktober sovpada tudi z ustanovitvijo FAO leta 1945. Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu hrane v Sloveniji so: Mednarodni inštitut ECPD za trajnostni razvoj, prostorsko planiranje in okoljske študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper ter Evropska deklaracija o hrani in prehrani danes in v Kopru pripravilo strokovno konferenco z naslovom Naša dela so naša prihodnost, kar je sicer tudi geslo letošnjega svetovnega dne hrane.
In kaj je pokazala raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki jo je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje? Raziskava, ki je nastala kot del mednarodne pobude in ima najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega anketnega raziskovanja v Sloveniji, je pokazala na nekatere ugodne trende. Povečuje se delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in ki redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Uspeh lahko pripišemo številnim uvedenim programom in ukrepom, ki se sistematično izvajajo že več let in so tudi del aktualnega Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje »Dober tek Slovenija« za obdobje 2015 – 2025. Kljub temu pa se v povprečju še vedno vsak drugi odrasli prehranjuje pretežno nezdravo, kar dve tretjini odraslih pa se soočata z dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga, ki predstavljajo vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti. Kaže se, da se posebej nezdravo prehranjujejo moški, mlajši odrasli, manj izobraženi in socialno-ekonomsko ranljivejši, katerim bo treba nameniti še več pozornosti. Slednji izbirajo pretežno manj kakovostna živila in se še posebej nezdravo prehranjujejo. Priporočilom o zdravi prehrani težje sledijo zaradi ekonomskih razlogov ali slabše ozaveščenosti. Razlike v zdravem prehranjevanju pa se kažejo tudi geografsko, saj je več nezdravega prehranjevanja na vzhodnem delu Slovenije. Podobno temu vzorcu se kažejo tudi velike regijske razlike v deležu čezmerno prehranjenih in debelih. Vzroki za takšno stanje so najverjetneje povezani z socialno-ekonomskimi razlikami, izobrazbeno strukturo in tudi z razvojno deprivilegiranostjo posameznih okolij. Slabše stanje je na vzhodu države, najslabše pa v Pomurju.
Sicer pa FAO v najnovejšem poročilu ugotavlja, da po obdobju upadanja svetovne lakote, ta sedaj ponovno narašča. Danes več kot 820 milijonov ljudi trpi zaradi kronične podhranjenosti. Povečini prihajajo iz držav v razvoju, kjer živijo v ruralnem območju. V teh predelih predstavlja kmetijstvo glavno gospodarsko gonilo države. S primernimi ukrepi, kot sta npr. ustrezna razvojna politika in uvedba različnih programov za preoblikovanje podeželskega gospodarstva, lahko zmanjšujemo lakoto in podhranjenost. S tem lahko izboljšamo materialni položaj teh ljudi, jim zagotovimo dostop do boljše izobrazbe, pa tudi večje možnosti za zdravje.
Letošnji svetovni dan hrane je FAO posvetila vprašanju, kaj lahko naredimo, da bi do leta 2030 povsem izkoreninili lakoto. Organizacija med drugim izpostavlja potrebo po bolj inovativni proizvodnji hrane, prehodu na bolj zdravo prehrano in zmanjšanju količin zavržene hrane. Da bi lahko do leta 2030 prišli do sveta, v katerem ne bo več lakote, bo treba po mnenju FAO z bolj inovativnimi pristopi proizvesti več hrane, preiti na bolj zdravo in trajnostno prehrano ter zmanjšati količino zavržene hrane. “Če imate ostanke hrane, jih zamrznite ali jih uporabite kot sestavino pri drugem obroku hrane. Ko jeste v restavraciji, naročite manjše porcije, če niste lačni, ali pa odnesite ostanke hrane domov,” je pri tem eden od nasvetov FAO, ki ga lahko upošteva vsak izmed nas. Na FAO poudarjajo, da okoli 75 odstotkov svetovne hrane predelamo iz le 12 rastlinskih in petih živalskih vrst, zaradi česar je globalni prehranski sistem še posebno ranljiv. “Zato bo prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam eden ključnih dejavnikov za zagotavljanje zadostnih količin razpoložljive hrane za prihodnje generacije,” ugotavljajo.
Začetki obeleževanja svetovnega dne hrane segajo v leto 1979, ko je Generalna konferenca FAO sprejela resolucijo, s katero je razglasila 16. oktober za svetovni dan hrane. Ta dan je namenjen ozaveščanju o pomenu hrane kot temeljne človekove pravice ter osnovne potrebe, od katere je odvisen potencialni razvoj tako posameznika kot celotne družbe. 16. oktober sovpada tudi z ustanovitvijo FAO leta 1945. Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu hrane v Sloveniji so: Mednarodni inštitut ECPD za trajnostni razvoj, prostorsko planiranje in okoljske študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper ter Evropska deklaracija o hrani in prehrani danes in v Kopru pripravilo strokovno konferenco z naslovom Naša dela so naša prihodnost, kar je sicer tudi geslo letošnjega svetovnega dne hrane.
In kaj je pokazala raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki jo je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje? Raziskava, ki je nastala kot del mednarodne pobude in ima najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega anketnega raziskovanja v Sloveniji, je pokazala na nekatere ugodne trende. Povečuje se delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in ki redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Uspeh lahko pripišemo številnim uvedenim programom in ukrepom, ki se sistematično izvajajo že več let in so tudi del aktualnega Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje »Dober tek Slovenija« za obdobje 2015 – 2025. Kljub temu pa se v povprečju še vedno vsak drugi odrasli prehranjuje pretežno nezdravo, kar dve tretjini odraslih pa se soočata z dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga, ki predstavljajo vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti. Kaže se, da se posebej nezdravo prehranjujejo moški, mlajši odrasli, manj izobraženi in socialno-ekonomsko ranljivejši, katerim bo treba nameniti še več pozornosti. Slednji izbirajo pretežno manj kakovostna živila in se še posebej nezdravo prehranjujejo. Priporočilom o zdravi prehrani težje sledijo zaradi ekonomskih razlogov ali slabše ozaveščenosti. Razlike v zdravem prehranjevanju pa se kažejo tudi geografsko, saj je več nezdravega prehranjevanja na vzhodnem delu Slovenije. Podobno temu vzorcu se kažejo tudi velike regijske razlike v deležu čezmerno prehranjenih in debelih. Vzroki za takšno stanje so najverjetneje povezani z socialno-ekonomskimi razlikami, izobrazbeno strukturo in tudi z razvojno deprivilegiranostjo posameznih okolij. Slabše stanje je na vzhodu države, najslabše pa v Pomurju.
Sicer pa FAO v najnovejšem poročilu ugotavlja, da po obdobju upadanja svetovne lakote, ta sedaj ponovno narašča. Danes več kot 820 milijonov ljudi trpi zaradi kronične podhranjenosti. Povečini prihajajo iz držav v razvoju, kjer živijo v ruralnem območju. V teh predelih predstavlja kmetijstvo glavno gospodarsko gonilo države. S primernimi ukrepi, kot sta npr. ustrezna razvojna politika in uvedba različnih programov za preoblikovanje podeželskega gospodarstva, lahko zmanjšujemo lakoto in podhranjenost. S tem lahko izboljšamo materialni položaj teh ljudi, jim zagotovimo dostop do boljše izobrazbe, pa tudi večje možnosti za zdravje.
Zadnje novice
