V RAKIČANU ZDRAVIJO BOLNIKA Z MIŠJO MRZLICO
V murskosoboški bolnišnici so minuli konec tedna sprejeli 25 - letnega bolnika iz Pomurja s kliničnimi znaki mišje mrzlice. Torej z boleznijo, ki jo povzročajo glodavci ...
V Splošni bolnišnici Murska Sobota sprejeli bolnika z mišjo mrzlico, ki je zaenkrat brez večjih komplikacij; Štiri do pet primerov letno
Murska Sobota, 20. januarja – V murskosoboški bolnišnici so minuli konec tedna sprejeli 25 - letnega bolnika iz Pomurja s kliničnimi znaki mišje mrzlice. Torej z boleznijo, ki jo povzročajo glodavci in se pojavlja v vseh obdobjih. Človek se s to boleznijo okuži preko stika z okuženimi predmeti in hrano. Preventiva pred boleznijo je previdnost pri shranjevanju hrane, tako da je ta nedosegljiva glodalcem, pri čiščenju prostorov, ki bi lahko bili okuženi, pa se primerno zaščitimo. Na leto v murskosoboški bolnišnici sprejmejo štiri do pet bolnikov s kliničnimi znaki mišje mrzlice.
Bolnik, ki so mu potrdili bolezen mišje mrzlice, je bil v bolnišnico sprejet v petek, 15. januarja 2010, in je še vedno hospitaliziran. Zdravljenje pa poteka po pričakovanjih, brez hujših komplikacij. Povzročitelji mišje mrzlice so virusi, ki jih v okolju s slino in iztrebki izločajo glodalci, zlasti miši in voluharice, verjetno pa tudi podgana in krt. Bolezen se pojavlja poleti pri poljedelcih, na podeželju, pozimi pa tudi v mestih oz. gosto naseljenih krajih, predvsem zaradi okuženih predmetov in hrane v shrambah. Človek se najpogosteje okuži preko vdihavanja prahu, ki je okužen z izločki glodalcev, lahko pa tudi preko uživanja okužene hrane ali vode, ter pri stiku s kužnino neposredno preko kože.
Iz bolnišnice v Rakičanu sporočajo, da se pred obolevnostjo zaščitimo tako, da se ne dotikamo mrtvih glodalcev, hrano pa zavarujemo na način, da je glodalci ne morejo okužiti s svojimi izločki. Pri čiščenju prostorov, ki bi lahko bili okuženi s posušenimi izločki glodalcev, pa ravnamo izredno previdno: uporabljamo mokro čiščenje z detergenti, uporabljamo masko in rokavice. Po čiščenju pa si roke temeljito umijemo z milom in tekočo toplo vodo. V poletnih mesecih pri delu na vrtu uporabljamo rokavice. Kopanje v površinskih vodah ni priporočljivo. V.d. strokovnega direktorja bolnišnice Danijel Grabar, dr. med., pravi da življenje sprejetega na zdravljenje ni ogroženo, čeprav je mišja mrzlica v določenih primerih, lahko tudi usodna.
Kaj je mišja mrzlica (hemoragična mrzlica z ledvičnim sindromom)? Povzročitelji bolezni so virusi, ki jih v okolje s slino in iztrebki izločajo glodalci, zlasti miš in voluharice, verjetno tudi podgana in krt. Bolezen se pojavlja pogosteje poleti pri poljedelcih, torej zlasti na podeželju, pozimi pa tudi v mestih oz. gosto naseljenih krajih zaradi okuženih predmetov in hrane v shrambah. V Sloveniji je bolezen poznana od leta 1952, ko je bil odkrit prvi bolnik, sezonski gozdni delavec na območju Pohorja. Klimatski pogoji, konfiguracija terena, prisotnost glodalcev in način življenja ljudi z neprestanim stikom z naravo, omogočajo obstoj naravnih žarišč bolezni in tudi okužbo ljudi. Pri nas sta zaenkrat poznani dve naravni žarišči – Dolenjska in Prekmurje. Obe območji sta izrazito ruralni s številnimi vinogradi in poljedelskimi površinami. V obdobju 1991-2000 je bilo v Sloveniji skupno 50 primerov te bolezni, 1 oseba je umrla. Od teh je bilo na Dolenjskem 13 bolnikov, največ leta 1992 (6 primerov), ko je bil tudi smrtni primer.
Način okužbe in znaki bolezni: Človek se najpogosteje okuži zaradi vdihavanja prahu, ki je okužen z izločki glodalcev (npr. pospravljanje kleti, podstrešja), lahko pa tudi zaradi uživanja okužene hrane ali vode ter pri stiku s kužnino direktno preko kože (npr. pri kopanju v površinski vodi, stiku z okuženo zemljo). Prenos iz človeka na človeka ni dokazan. Štiri tedne in več po okužbi se lahko pojavi mrzlica, vročina, glavobol in drugi splošni znaki, krvavitve v sluznico ustne votline in veznico, krvavitev iz nosu, možen je otrpel tilnik. Pogosta je različno huda prehodna odpoved ledvic. Okrevanje ponavadi privede do popolne ozdravitve. Pri nezdravljenih bolnikih se smrt pojavi v 5 - 10 %.
Kako se lahko zaščitimo? Glodalce zatiramo z deratizacijo (sistematično nastavljanje vab s strupom). Mrtvih glodalcev se ne dotikamo z rokami. Hrano zavarujemo pred glodalci, da je ne morejo okužiti s svojimi izločki. Organske odpadke odstranjujemo na higienski način. Pri čiščenju prostorov, ki bi lahko bili okuženi s posušenimi izločki glodalcev, ravnamo previdno: mokro čiščenje z uporabo detergentov, uporaba maske, rokavic in obleke z dolgimi rokavi in hlačnicami, temeljito umivanje rok z milom in tekočo toplo vodo po čiščenju. Pri delu na vrtu uporabljamo rokavice. Kopanje v površinskih vodah ni priporočljivo