Po veliko prizadevanjih občine, ter tudi župana Antona Kampuša, je mesto Gornja Radgona dobilo dom za bivanje starejših in onemoglih ljudi. Dom starejših občanov Gornja Radgona (DSOGR), tako so ga poimenovali, se nahaja na lepi lokaciji na robu naselja Trate v Gornji Radgoni. Dom je obkrožen z zelenimi površinami, katere največ zajema mestni park, ki s svojo ureditvijo zasluži vso pohvalo. Pohvalo pa si zaslužijo tudi delavci in upravljavci DSOGR, ki skrbijo za zeleno okolje doma. V to sodita zelenjavni in sadni vrt. Na ogled zelenjavnega vrta nas je popeljala strokovna sodelavka doma Jožica Šemnički, z njo pa sta bili obdelovalki vrta Martina Klemenčič in Frida Žmavc. Na gredicah rastejo številne vrtnine, kakršne so v preteklosti gojili ob vsaki podeželski hiši. »Kot vidite je Dom obdan z veliko zelenih površin.V enem od kotičkov je urejen terapevtski vrt, ki je namenjen nam, ki bivamo v Domu in smo še zmožni kaj postoriti na vrtu. Obdelujemo ga pomoči terapevtov in se ob tem družimo in sprostimo. Med seboj podelimo svoje izkušnje in obujamo spomine. Stik z zemljo nas pomirja ter oživlja hkrati.
S pripravo gredic in nego posevkov imamo kar nekaj dela, a ves trud je poplačan, ko si v poletnih in jesenskih mesecih iz svojih pridelkov pripravimo slastne solate in malice bogate z vitamini. Spomladi imamo veliko dela z načrtovanjem in odločanejm o tem kaj bomo sejali in sadili. Radi se sprehodimo med cvetličnimi gredami, ki ponujajo celo paleto živopisanega cvetja. Vmes se posladkamo še s sočnimi jagodami ali posedimo na kateri od klopc, ki naravnost kličejo po oddihu v naši zeleni oazi. Sami pridelujemo tudi zdravilna zelišča za čaje. Od vrtnin posejemo grah, korenček, petršilj in drobnjak za juhe, solato, fižol, paradižnik, papriko, kumare, jajčevce, čebulo za solate in še kaj“. sta nam povedali obdelovalki vrta, ki sta na sliki Marina Klemenčič in Frida Žmavc.. Kot nam je povedala Jožica Šemnički, pridelanih vrtnin ni dovolj za oskrbo Doma. Vrt in obdelava pa sta mnogim stanovalcev, ki se lahko gibljejo, stik z običajnim življenjem, ki so ga preživljali na svojih domovih. Ni pa zanemarljivo, da iz vrta lahko uživajo zdrave pridelke. Kot smo ugotovili ima glavno besedo na vrtu Martina Klemenčič, ki je v dom prišla iz Blaguša pri Sv. Juriju ob Ščavnici in nam je povedala: „Ker sem vse življenje skrberla za vrt, mi je to, da lahko delam na tem vrtu veliko zadovoljstvo. Opravljam le tista dela, ki jih zmorem. Lahko rečem, da mi je to pravo veselje.Vesela sem, ko vidim kako tisto, kar smo posejali, lepo raste.“ Ob njej se na vrtu veliko suče tudi Frida Žmavc, ki nam je povedala: „Tudi jaz sem živela na podežlju, kjer je bil vrt pomemben za oskrbo z vrtninami. Prav zato delam na tem vrtu z veliko ljubeznijo.“
Naj omenimo, da se tudi drugi stanovalci radi ustavijo v vrtu. Nekaj gredic je urejeno v višini tako, da lahko tudi tisti, ki se ne morejo pripogibati delajo na vrtu.