TUDI MOŽGANSKA KAP JE POVEZANA S TEŽAVAMI SRCA IN OŽILJA...
- 20.12.2007
Glede na dejstvo, da je med nami vedno več bolnikov s srčnimi in žilnimi boleznimi, niti ne preseneča, da deluje vedno več društev,...
Številne aktivnosti Koronarnega društva Radenci
Glede na dejstvo, da je med nami vedno več bolnikov s srčnimi in žilnimi boleznimi, niti ne preseneča, da deluje vedno več društev, ki povezujejo tovrstne bolnike. Med slednje sodi tudi Koronarno društvo Radenci, ki združuje nad 100 članic in članov iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem iz Pomurja in Slovenskih goric, in ki s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje svojega članstva. In enako kot praktično skozi celo leto, so se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, vaje..., vrstile tudi v teh zimski, pravzaprav minulih predprazničnih dnevih. In kot nam je povedal predsednik omenjenega društva Edvard Metličar, so ob koncu leta posebno pozornost pritegnili delavnico o zdravi prehrani, ki je še posebej pomembna za ljudi s srčno – žilnimi težavami, ter predavanje s predstavitvijo knjige uglednega strokovnjaka, prof. dr. Radovana Starca, zdravnika, primarija specialist interne medicine in kardiologa z Univerzitetnega kliničnega centa Ljubljana, „Stres in bolezni“. Profesor Starc je omenjeno knjigo napisal pravzaprav za vse, tako strokovno kot laično javnost.
Ob zaključku leta 2007 pa je v Pizzeriji Kostanj na Ptujski cesti pri Gornji Radgoni še strokovno predavanje, kjer je specialistka internistka in kardiologinja Sonja Vidovič Rauter, dr. med. spregovorila o možganski kapi. Po predavanju in razgovoru o omenjeni temi, bo tudi zaključek leta 2007 s skupno večerjo (kjer so ponudili mariskaj zdravega) in družabnim srečanjem. Nekatere sicer preseneča, da je internistka – kardiologinja predavala o možganski kapi, toda tudi omenjena nevarna kap je zelo močno povezana s srčno – žilnimi težavami. In zato ne preseneča, da je bil odziv na predavanju sila velik, vsi pa so pozorno poslušali zanimivo predavanje, kjer je dr. Vidovič Rauterjeva postregla tudi z žalostnimi podatki, da z možgansko kapjo (MK) na svetu letno zboli kar 15 milijonov ljudi, v Evropi pa 4.000.000, torej okoli 200 na 100.000 prebivalcev. Tretjina slednjih hitro umre, tretjina je trajno odvisna od pomoči drugih, in le ena tretjina lahko nekaj sama postori. MK, ki je tretji najpogostejši vzrok smrti, posebej prizadene ljudi nad 70 let starosti, toda vedno bolj tudi mlajše ljudi. Večinoma zbolijo moški. Za MK je, po besedah dr. Vidovič Rauterjeve, veliko dejavnikov na katere na moremo vplivati, so pa tudi razvade, ki bi jih opustili in bi tveganje za MK bilo bistveno nižje. Če bi se veliko gibali, odpravili debelost, uredili sladkor v krvi, potem maščobe (holesterol in trigliceride), krvni pritisk ipd., potem zdravniki najbrž ne bi imeli veliko dela. Žal pa v primeru MK zdravniki pogosto niti ne morejo pomagati, zlasti če bolnika prepozno pripeljemo...
Kaj je možganska kap? Možganska kap nastane takrat, ko kri ne more dotekati v kakšen del možganov. Če možgani ne dobijo kisika in hranil, ki jih potrebujejo, potem se možganske celice poškodujejo ali začenjajo odmirati. Če se celice samo poškodujejo, potem se včasih lahko tudi obnovijo. Toda celice, ki so umrle, ni možno več oživeti. To pomeni, da je ta del možganov nehal pošiljati informacije v ostale dela telesa, ki kontrolirajo npr. govorjenje, miselnost ali hojo. Obstajata dve glavni vrsti možganske kapi. Najbolj pogosta (ishemija) nastane zaradi krvnih strdkov ali zoženih arterij, ki dovajajo kri v možgane. Strdki preprečijo dotok krvi v določen del možganov in s tem preprečijo dobavo kisika in hranil možganskim celicam. Druga najbolj pogosta možganska kap (hemoragija) nastane takrat, ko pretrgana arterija povzroči krvavitve v možganih. Tudi v tem primeru se ustavi dotok kisika in hranil možganskim celicam.
„Možganska kap je izredno nevarno stanje. Zato nikoli ne prezrite ali omalovažujte znake možganske kapi. Pokličite zdravnika oz. št.112, takoj ko opazite katerega koli od naslednjih simptomov: nepričakovano otrplost ali slabotnost na obrazu, rokah, nogah - še posebej samo na eni strani telesa; nenadno zmedenost, težave pri govorjenju ali razumevanju; nepričakovane težave pri vidu na eno ali obe očesi; nepredvideno vrtoglavico, izgubo ravnotežja ali koordinacije ali težave pri hoji ali nenadne pogoste glavobole brez znanega vzroka. Opozorilni znaki MK lahko trajajo samo nekaj minut in potem izginejo. Če se vam to pripeti, potem ste verjetno doživeli mini možgansko kap, ki jo imenujemo TIA (transient ischemic attack - tranzitorna ishemična ataka). Tudi ta oblika kapi je zelo nevarna in zahteva takojšno medicinsko pomoč. Taki prezrti in neoskrbljeni MK lahko čez nekaj ur sledi večja kap z zelo hudimi posledicami. Vedno bodite pozorni na vse možne simptome možganske kapi, pa čeprav so ti samo bežni. Najbolj uspešna ozdravitev v primeru možganske kapi je takrat, če dobimo ustrezno zdravniško pomoč v obdobju prvih treh ur po nastanku simptomov. Zdravila za razbijanje krvnih strdkov lahko zelo zmanjšajo škodo, povzročeno pri možganski kapi, vendar jih morate dobit v roku treh ur. Če dovolj hitro pridete v bolnišnico, vam lahko naredijo preiskavo možganov s CT, s katero ugotovijo, če so zdravila za razbijanje krvnih strdkov ustrezna za zdravljenje. Samo osebe, prizadete s MK vrste ishemija, so potrebne teh zdravil“, pravi Sonja Vidovič Rauter, dr-med.
Osebni zdravnik lahko nadzoruje potek domače oskrbe. napredek je različen za različne osebe. Nekateri si zelo hitro opomorejo po možganski kapi. Drugi pa zopet potrebujejo mesece ali celo leta. Včasih pa so poškodbe tako resne, da ne pomaga nobeno zdravljenje. „Pogovorite se s svojim zdravnikom o tem, kaj lahko naredite, da zmanjšate tveganje za nastanek možganske kapi. Tudi če ste v odlični kondiciji, upoštevajte spodnja, zelo pomembna, priporočila: nadzorujte vaš krvni pritisk, saj normalen krvni pritisk zelo zmanjša tveganje za nastanek kapi in srčni bolezni.
Prenehajte kaditi, saj slednje povečuje tveganje za nastanek MK. Prenehanje s kajenjem ne glede na starost zmanjšuje možnost za nastanek kapi in tudi za mnogo drugih resnih bolezni. Redno vadite, kajti vaje, kot npr. živahna hoja, kolesarjenje, plavanje in delo na vrtu zmanjšuje tveganje ta nastanek kapi in srčnih bolezni. Raziskovalci ugotavljajo, da vadba jača srce in izboljša prekrvavitev. Preden pa začnete z resno vadbo, se posvetujte s svojim zdravnikom. Zdravo se prehranjujte, torej uživajte hrano, ki ima malo maščob, holesterola in nasičenih maščobnih kislin. Nadzorujte nivo krvnega sladkorja, kajti če imate sladkorno bolezen, jo morate obvladovati in zdraviti. Nezdravljena sladkorna bolezen lahko zelo poškoduje krvne žile in povzroča oblaganje sten arterij z maščobami (ateroskleroza). To zmanjšuje pretočnost arterij in zaustavlja normalen pretok krvi. Ovirana arterija pa vodi k nastanku možganske kapi“, smo med drugim slišali na omenjenem predavanju.
Glede na dejstvo, da je med nami vedno več bolnikov s srčnimi in žilnimi boleznimi, niti ne preseneča, da deluje vedno več društev, ki povezujejo tovrstne bolnike. Med slednje sodi tudi Koronarno društvo Radenci, ki združuje nad 100 članic in članov iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem iz Pomurja in Slovenskih goric, in ki s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje svojega članstva. In enako kot praktično skozi celo leto, so se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, vaje..., vrstile tudi v teh zimski, pravzaprav minulih predprazničnih dnevih. In kot nam je povedal predsednik omenjenega društva Edvard Metličar, so ob koncu leta posebno pozornost pritegnili delavnico o zdravi prehrani, ki je še posebej pomembna za ljudi s srčno – žilnimi težavami, ter predavanje s predstavitvijo knjige uglednega strokovnjaka, prof. dr. Radovana Starca, zdravnika, primarija specialist interne medicine in kardiologa z Univerzitetnega kliničnega centa Ljubljana, „Stres in bolezni“. Profesor Starc je omenjeno knjigo napisal pravzaprav za vse, tako strokovno kot laično javnost.
Ob zaključku leta 2007 pa je v Pizzeriji Kostanj na Ptujski cesti pri Gornji Radgoni še strokovno predavanje, kjer je specialistka internistka in kardiologinja Sonja Vidovič Rauter, dr. med. spregovorila o možganski kapi. Po predavanju in razgovoru o omenjeni temi, bo tudi zaključek leta 2007 s skupno večerjo (kjer so ponudili mariskaj zdravega) in družabnim srečanjem. Nekatere sicer preseneča, da je internistka – kardiologinja predavala o možganski kapi, toda tudi omenjena nevarna kap je zelo močno povezana s srčno – žilnimi težavami. In zato ne preseneča, da je bil odziv na predavanju sila velik, vsi pa so pozorno poslušali zanimivo predavanje, kjer je dr. Vidovič Rauterjeva postregla tudi z žalostnimi podatki, da z možgansko kapjo (MK) na svetu letno zboli kar 15 milijonov ljudi, v Evropi pa 4.000.000, torej okoli 200 na 100.000 prebivalcev. Tretjina slednjih hitro umre, tretjina je trajno odvisna od pomoči drugih, in le ena tretjina lahko nekaj sama postori. MK, ki je tretji najpogostejši vzrok smrti, posebej prizadene ljudi nad 70 let starosti, toda vedno bolj tudi mlajše ljudi. Večinoma zbolijo moški. Za MK je, po besedah dr. Vidovič Rauterjeve, veliko dejavnikov na katere na moremo vplivati, so pa tudi razvade, ki bi jih opustili in bi tveganje za MK bilo bistveno nižje. Če bi se veliko gibali, odpravili debelost, uredili sladkor v krvi, potem maščobe (holesterol in trigliceride), krvni pritisk ipd., potem zdravniki najbrž ne bi imeli veliko dela. Žal pa v primeru MK zdravniki pogosto niti ne morejo pomagati, zlasti če bolnika prepozno pripeljemo...
Kaj je možganska kap? Možganska kap nastane takrat, ko kri ne more dotekati v kakšen del možganov. Če možgani ne dobijo kisika in hranil, ki jih potrebujejo, potem se možganske celice poškodujejo ali začenjajo odmirati. Če se celice samo poškodujejo, potem se včasih lahko tudi obnovijo. Toda celice, ki so umrle, ni možno več oživeti. To pomeni, da je ta del možganov nehal pošiljati informacije v ostale dela telesa, ki kontrolirajo npr. govorjenje, miselnost ali hojo. Obstajata dve glavni vrsti možganske kapi. Najbolj pogosta (ishemija) nastane zaradi krvnih strdkov ali zoženih arterij, ki dovajajo kri v možgane. Strdki preprečijo dotok krvi v določen del možganov in s tem preprečijo dobavo kisika in hranil možganskim celicam. Druga najbolj pogosta možganska kap (hemoragija) nastane takrat, ko pretrgana arterija povzroči krvavitve v možganih. Tudi v tem primeru se ustavi dotok kisika in hranil možganskim celicam.
„Možganska kap je izredno nevarno stanje. Zato nikoli ne prezrite ali omalovažujte znake možganske kapi. Pokličite zdravnika oz. št.112, takoj ko opazite katerega koli od naslednjih simptomov: nepričakovano otrplost ali slabotnost na obrazu, rokah, nogah - še posebej samo na eni strani telesa; nenadno zmedenost, težave pri govorjenju ali razumevanju; nepričakovane težave pri vidu na eno ali obe očesi; nepredvideno vrtoglavico, izgubo ravnotežja ali koordinacije ali težave pri hoji ali nenadne pogoste glavobole brez znanega vzroka. Opozorilni znaki MK lahko trajajo samo nekaj minut in potem izginejo. Če se vam to pripeti, potem ste verjetno doživeli mini možgansko kap, ki jo imenujemo TIA (transient ischemic attack - tranzitorna ishemična ataka). Tudi ta oblika kapi je zelo nevarna in zahteva takojšno medicinsko pomoč. Taki prezrti in neoskrbljeni MK lahko čez nekaj ur sledi večja kap z zelo hudimi posledicami. Vedno bodite pozorni na vse možne simptome možganske kapi, pa čeprav so ti samo bežni. Najbolj uspešna ozdravitev v primeru možganske kapi je takrat, če dobimo ustrezno zdravniško pomoč v obdobju prvih treh ur po nastanku simptomov. Zdravila za razbijanje krvnih strdkov lahko zelo zmanjšajo škodo, povzročeno pri možganski kapi, vendar jih morate dobit v roku treh ur. Če dovolj hitro pridete v bolnišnico, vam lahko naredijo preiskavo možganov s CT, s katero ugotovijo, če so zdravila za razbijanje krvnih strdkov ustrezna za zdravljenje. Samo osebe, prizadete s MK vrste ishemija, so potrebne teh zdravil“, pravi Sonja Vidovič Rauter, dr-med.
Osebni zdravnik lahko nadzoruje potek domače oskrbe. napredek je različen za različne osebe. Nekateri si zelo hitro opomorejo po možganski kapi. Drugi pa zopet potrebujejo mesece ali celo leta. Včasih pa so poškodbe tako resne, da ne pomaga nobeno zdravljenje. „Pogovorite se s svojim zdravnikom o tem, kaj lahko naredite, da zmanjšate tveganje za nastanek možganske kapi. Tudi če ste v odlični kondiciji, upoštevajte spodnja, zelo pomembna, priporočila: nadzorujte vaš krvni pritisk, saj normalen krvni pritisk zelo zmanjša tveganje za nastanek kapi in srčni bolezni.
Prenehajte kaditi, saj slednje povečuje tveganje za nastanek MK. Prenehanje s kajenjem ne glede na starost zmanjšuje možnost za nastanek kapi in tudi za mnogo drugih resnih bolezni. Redno vadite, kajti vaje, kot npr. živahna hoja, kolesarjenje, plavanje in delo na vrtu zmanjšuje tveganje ta nastanek kapi in srčnih bolezni. Raziskovalci ugotavljajo, da vadba jača srce in izboljša prekrvavitev. Preden pa začnete z resno vadbo, se posvetujte s svojim zdravnikom. Zdravo se prehranjujte, torej uživajte hrano, ki ima malo maščob, holesterola in nasičenih maščobnih kislin. Nadzorujte nivo krvnega sladkorja, kajti če imate sladkorno bolezen, jo morate obvladovati in zdraviti. Nezdravljena sladkorna bolezen lahko zelo poškoduje krvne žile in povzroča oblaganje sten arterij z maščobami (ateroskleroza). To zmanjšuje pretočnost arterij in zaustavlja normalen pretok krvi. Ovirana arterija pa vodi k nastanku možganske kapi“, smo med drugim slišali na omenjenem predavanju.
Zadnje novice
