Radgonski invalidi so se srečali v TRC Zgornje Konjišče V Sloveniji je približno vsak 12. državljan invalid, saj je v naši državi registriranih skoraj 180 tisoč invalidov (na svetu jih je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije kar 600 milijonov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona, kjer je v treh aktivih (Gornja Radgona, Kapela in Apače), včlanjenih blizu 1000 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku poletja, v idiličnem Turistično rekreativnem centru Zg. Konjišče v Apaški dolini, pripravi MDI Gornja Radgona.
Tokrat se je na srečanju v idiličnem okolju zbralo okrog 150 članic in članov društva. Vse skupaj jih je pozdravil predsednik MDI Gornja Radgona Branko Habjanič, ki je med drugim dejal, da so tovrstna druženja med članstvom vedno dobrodošla, sami pa so priložnost izrabili tudi, da so se zahvalili nekaterim županom in drugim posameznikom, ki jih podpirajo v delovanju. Radgonski župan Anton Kampuš je v svojem pozdravu izrazil zadovoljstvo, da so člani invalidskega društva tako enotni in družabni. „Veseli me tudi, da boste kmalu dobili nove ustrezne prostore, na katere boste lahko ponosni“, je med drugim dejal Kampuš, njegov županski kolega iz občine gostiteljice srečanja, Apač, dr. Darko Anželj pa je, dodal, kako je druženje v tako lepem okolju prava priložnost za polnjenje baterij in potem znova v akcijo. Enako kot Anžalje in Kampuš, sta invalidom vsestransko, predvsem finančno podporo tudi v prihodnje, obljubila še župana občin Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, Mihael Petek oz. Anton Slana.
Vsi omenjeni so tudi zahvalili vodstvu invalidskega društva in aktivov ter vsem drugim, ki s svojim delom pripomorejo, da se v naši družbi izboljšuje stanje na področju dela in življenja invalidov in, kar je pomembneje, da se poskuša urejati in zadovoljevati posebne potrebe delovnih in drugih invalidov ter zastopati njihove interese v vsakodnevnem življenju. „Hvala vsem, ki se s svojim delovanjem borite proti diskriminaciji invalidov ter za njihovo večjo gmotno, socialno in pravno varnost, socialno integracijo in dobro zdravstveno počutje. Poudaril bi rad pomen delovanja invalidskih društev, saj se lahko le s povezovanjem ustvari spoštovanja vreden pogajalec, ki s svojimi predlogi vpliva na sprejemanje odločitev tako na državni kot na lokalni ravni. Le povezani in dobro organizirani invalidi lahko uresničujejo in varujejo pravice invalidov v vseh zadevah, ki so povezane tako z delom in življenjem na lokalni, regionalni, nacionalni ter tudi mednarodni ravni. Država je odgovorna, da izgradi takšen sistem, da invalidi nikoli ne bodo le nevidni državljani. Potrebno je doseči spoštovanje različnosti in določeno stopnjo emancipacije, kar bo posledično ustvarjalo družbo enakovrednih na vseh področjih družbenega življenja“, je med drugim poudaril župan gostitelj, dr. Darko Anželj.
Tako on, kot drugi govornici, so se zavzeli, za enakopravnost in enake možnosti pri delu in zaposlitvi, ki sodita med najpomembnejše vrednote urejenega invalidskega varstva tudi v RS, ki zagotavljajo invalidom vstopanje v celoten sistem socialnih in drugih pravic, da lahko živijo enako kot drugi. Ni pa vseeno, kakšno delo opravljajo invalidi. Težiti moramo, da se invalidom omogoči dostojno delo in da se jim s kakovostno izobrazbo, poklicno izurjenostjo in prilagojenimi delovnimi pogoji zagotavlja enake možnosti na trgu dela. Anželj je tudi poudaril, da so za življenje v skupnosti nedvomno potrebni različni ljudje, ki imajo različne sposobnosti, ki so vsak svoja in s tem različna osebnost, ki imajo različne izkušnje in so različno stari. Med te člane družbe pa sodijo tudi ljudje z različnimi invalidnostmi in prav invalidnost je v tem okviru lahko tudi prednost. „Stanje v Sloveniji je primerljivo z razvitimi evropskimi državami. To potrjujejo tudi sprejeti oz. dopolnjeni temeljni predpisi, ki prepovedujejo diskriminacijo tudi na podlagi invalidnosti. Sprejetih je vrsta programov oziroma resolucij, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in zagotavljanju enakih možnosti tudi za invalide. Vendar se sprašujem ali je tako tudi v praksi? Kriza v gospodarstvu je povzročila pritisk na zmanjševanje priložnosti za invalide. Z današnjim stanjem seveda ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, potrebno si je nenehno prizadevati za izboljševanje razmer tudi na tem področju“, je med drugim dodal Anželj.
Ob dobri hrani in pijači ter živi glasbi so invalidi nato uživali in se družili več ur. Zabaval jih je nadvse zanimiv in humoristično – glasbeno nabrušen „En mož-en ansambel“ - Marjan Podhostnik iz Šentilja.