Glede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnjo po starem kot so to počeli naši predniki. In ker je košnja v Slovenskih Goricah pomembno opravilo, Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci vsako leto poskrbi za kratek etno dogodek, ki vedno potekal na pobočju pod negovskim gradom, ki sodi med najpomembnejše izletniško-turistično-kulturne destinacije občine Gornja Radgona. Košnja trave na bregu pod gradom, na katerem rastejo znane negovske narcise, niti ni možna drugače, kot po starem, torej z ročno koso.

Prav zaradi tega člani TD Negova- Spodnji Ivanjci prirejajo omenjeno košnjo, in letos sta se jim pridružila tudi člana TD Sveti Jurij ob Ščavnici, Edi Leskovar in Janez Mir, seveda pa je prišel še kak kosec od drugod, ki se je želel pridružiti negovskim koscem pri zanimivem, a roko na srce, težavnem opravilu. Vsi kosci in tudi kar nekaj gledalcev, se je zbralo na vrhu „travnika“, tik pred vhodom v negovski grad, kjer so se, kot je bila navada v preteklosti, okrepčali v požirkom žganja, ki ga je prinesel »gospodar«. Tokrat je to bil predsednik TD Negova – Spodnji Ivanjci, Zdenko Bratuša, seveda so domačo žganico prinesli tudi nekateri kosci, ki so se udeležili košnje. Po pozdravu jih je »gospodar« povabil, da pokosijo grajski breg, obenem pa na tak način prispevajo, da breg, katerega ni mogoče kositi strojno, ne zaraste z grmovjem.

Kose je zavihtelo 11 koscev, med katerimi je bil najstarejši 79 - letni Slavko Lončarič, sicer častni občan Gornje Radgone. Po navadi so kosci začeli kositi, ko se je delal svit. Tako poje tudi slovenska ljudska pesem: »Ko se bo delal svit, gremo kosit…«. Tokrat so kose z roso namočeno travo, zaradi katere kosa lepše reže, pričeli kositi šele ob šesti uri. Kosce je ob njihovem delu spremljal harmonikar, muzikant in humorist Dani Rajh. V manj kot dveh urah je bila parcela pokošena. Ko so opravili delo jih je gospodar povabil na zajtrk. Tako kot v preteklosti, so tudi tokrat za kosce pripravili kislo štajersko »žüpo«, ki jo je tokrat skuhala Marija Bratuša iz negovskega zaselka Negovski Vrh. Kosci so bili postreženi tudi s svežimi sirovimi pogačami, ki jim tod rečejo tudi kvasenice, ter »rdečko«, ki jo je na brajdah na grajskem posestvu pridelalo TD Negova-Spodnji Ivanjci.

Po končanem delu smo se pogovarjali s predsednikom TD Negova-Spodnji Ivanjci, Zdenkom Bratušo, ki nam je o tej prireditvi povedal: „Glavni namen te tradicionalne košnje je, da ohranimo običaj, ko so se kosci zbrali na travniku in ročno kosili travo. Sam izhajam iz manjše kmetije in sem še redno opravljal to delo. Kot vidite, je še nekaj takih, ki znajo prijeti za koso. V preteklosti so se za košnjo na tem hribovitem delu zanimali tisti, ki so redili živino, v zadnjem času pa 82 - letni Negovčan Stanko Rojko, ki ima edini v središču Negove, živino. Ker danes težko najdemo hišo kjer bi redili govedo, ni zanimanja za travinje. Ker je spravilo na tem bregu mogoče opraviti le ročno, za to sploh ni zanimanja. Mi s košnjo ohranjamo naravo, da se ne bi zaraslo z grmovjem. Vesel sem, da se je povabilo odzvalo toliko koscev, ki še imajo voljo pokazati, kako se kosi z koso“.

Seveda pa negovska košnja ni namenjena zgolj košnji trave na bregu, temveč tudi prijetno druženje koscev in drugih ljudi, katerih je v teh časih vse manj. Žal je še posebej težko pritegniti mlade, ki jim je nekako pri srcu, bolj kot kosa, računalnik, dlančnik, pametni telefon...