Gornja Radgona – Podobno kot že vrsto let so člani Društva diabetikov Gornja Radgona, kjer je združenih blizu 200 sladkornih bolnikov in njihovih družinskih članov iz občin Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, so tudi ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni (14.11.) pripravili posebne aktivnosti. V bližini svojih prostorih, v Mladinskem centru Gornja Radgona so namreč najprej merili sladkor v krvi ter se pogovarjali o svojih težavah in novostih na področju zdravljenja, te še vedno neozdravljive bolezni. Predsednik društva Božo Barovič je spregovoril tudi o aktualnih zadevah povezanih z njihovo hudo boleznijo. Potem se je kakšnih 50 članic in članov društva odpravilo na krajši potep – pohod po Gornji Radgoni, saj je znano da prav telesna aktivnost najbolj lajša omenjeno bolezen. Poleg po samem mestu so se udeleženci srečanja odpravili tudi do Doma starejših občanov ter mestnega parka, potem pa ob Muri do bivšega mejnega prehoda, in nazaj do prostorov društva, kjer se je kljub dokaj turobnem in meglenem jesenskem dnevu končal lepo in prijetno druženje.
Žal pa jim to ne more olepšati dneva ob dejstvu, da bolehajo z hudo boleznijo, ki iz dneva v dan napada več ljudi. V Sloveniji je namreč po ocenah nad 140.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, na svetu pa je 366 milijonov sladkornih bolnikov, v državah EU jih je približno 30 milijonov. Kot je povedala Polonca Truden-Dobrin z Inštituta za varovanje zdravja RS, je lansko leto zrdavila zaradi zniževanja sladkorja v krvi prejemalo skoraj 100.000 ljudi. To število se povečuje za okoli 4000 oseb letno. Izpostavila je tudi, da je glede na analize opazen trend naraščanja sladkorne bolezni pri moških, med osebami, ki opravljajo lažja fizična in sedeča dela, ter med drugim tudi pri delavskem delu mestnega prebivalstva. V Sloveniji še posebej zadnjih 13 letih izrazito narašča pogostost sladkorne bolezni tipa ena pri otrocih in mladostnikih, je povedal Tadej Battelino s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike Ljubljana. Kot je pojasnil, je največji porast opaziti v starostni skupini od nič do pet let. „Na tem mestu je vprašanje, zakaj je tako“, je dejal in pojasnil, da vzroki niso znani, saj je sladkorna bolezen tipa ena avtoimunska bolezen.
Opozoril je, da pri otrocih skupaj z debelostjo narašča tudi število primerov sladkorne bolezni tipa dva, in poudaril, da gre za tipično bolezen, ki jo je mogoče v celoti preprečiti. Po ocenah ministrstva za zdravje, se za zdravila za zniževanje krvnega sladkorja letno nameni okoli 5,5 % sredstev za zdravila, kar je več kot 25 milijonov evrov. Stroški za medicinsko-tehnične pripomočke za sladkorne bolnike pa so lani znašali več kot 17 milijonov evrov ali 33 odstotkov vrednosti vseh medicinsko-tehničnih pripomočkov. Na ministrstvu izpostavljajo tudi uspešnost nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020, pri kateri sodeluje enajst partnerjev. Kot primer dobre prakse omenjajo referenčne ambulante, ki delujejo od aprila 2011, v katerih iščejo najustreznejši model oskrbe bolnika s kronično boleznijo, vključno s preprečevanjem bolezni.
Bolniki s sladkorno boleznijo se sicer lahko včlanijo v 40 s to boleznijo povezanih društev, ki so združena v Zvezo društev diabetikov Slovenije. Njen predsednik Peter Miklavčič je povedal, da je pri sladkorni bolezni pomembno izobraževanje bolnikov in ljudi, ki z njimi živijo. Poudaril je tudi pomembnost zdrave prehrane in življenja ter dodal, da je pri bolnikih potrebna preventiva, da ne pride do zapletov. Ti so po njegovih besedah lahko zelo dragi za zdravstveni sistem. Miklavčič je povedal še, da bi si želel, da bi bili za bolnike s sladkorno boleznijo brezplačni tudi vsi pripomočki, ki jih potrebujejo pri zdravljenju, saj se predvideva, da bo število obolelih tudi v prihodnosti strmo naraščalo. Zato Mednarodna diabetična zveza (IDF) vsako leto opozarja na pomembnost preventive, zgodnega odkrivanja in izobraževanja o sladkorni bolezni. Zveza društev diabetikov Sloveniji in lokalna društva diabetikov izvajajo številne aktivnosti, ki podpirajo prizadevanja mednarodne zveze.
Zveza društev diabetikov Slovenije opozarja na pomembnost zdravega življenjskega sloga kot enega od ključnih preventivnih ukrepov, ki nastanek sladkorne bolezni lahko odloži ali celo prepreči. „Ena od nalog zveze je spodbujanje zdravega načina življenja tako med našimi člani kot v ostali družbi, saj so dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni in nekaterih drugih kroničnih obolenj zelo podobni – nezdravo prehranjevanje, premalo gibanja, stres, kajenje in čezmerno uživanje alkohola“, je povedal predsednik Miklavčič, ki dodaja: „Širjenje znanja o sladkorni bolezni, izvajanje preventivnih aktivnosti, nenehna prizadevanja za razvoj zdravstvene oskrbe v Sloveniji v sodelovanju z javnimi in zasebnimi partnerji so ključne naloge, s katerimi se zveza društev uspešno odziva na sedanje izzive in zagotavlja zdravo prihodnost“.
Sicer pa, sladkorna bolezen je neozdravljiva kronična presnovna motnja, za katero je značilna zvečana koncentracija sladkorja v krvi. Bolezen sama ni boleča ali zelo moteča, njene verjetne posledice pa so lahko zelo kritične. Zvišan krvni sladkor povzroča okvaro oz. dolgoročno celo odpoved delovanja različnih organov. Med hudimi zapleti sladkorne bolezni so slepota, amputacije, srčni infarkt, možganska kap in odpoved ledvic. Sladkorna bolezen je neozdravljiva, vendar obvladljiva, kar pomeni, da lahko z voljo, znanjem in ponujeno pomočjo zdravstvenega osebja ter s podporo najbližjih vsak posameznik prevzame nadzor nad sladkorno boleznijo in živi povsem normalno. Z vprašanji o sladkorni bolezni pa se lahko državljani obrnejo na brezplačen svetovalni dia-fon 080/14-20, vsako sredo od 18. do 22. ure. Na vprašanja odgovorijo strokovnjaki.
O Zvezi društev diabetikov Slovenije
Zveza društev diabetikov Slovenije vključuje 40 društev diabetikov iz vse Slovenije in ima 17.800 članov. Zveza in društva na lokalni ravni si skozi svoje programe prizadevajo svoje člane ozaveščati, izobraževati in vzgajati, da bi čim več vedeli o svoji bolezni ter tako lažje in bolje z njo živeli. Hkrati naši programi sežejo tudi prek meja našega članstva – o sladkorni bolezni in posledicah, predvsem pa o možnostih preprečevanja nastanka te bolezni z zdravim načinom življenja obveščamo širšo javnost. Delo v zvezi in društvih opravljajo prostovoljci, ki v svojem delu vidijo cilj in željo ljudem pomagati ter se družiti v dobro ljudi s sladkorno boleznijo.