Čeprav si ob letošnji vseslovenski čistilni akciji „Očistimo Slovenijo v enem dnevu“ pohvale zasluži praktično vsak četrti državljan Slovenije, obstajajo posamezniki, ustanove, društva in združenja, ki so še posebej izstopala. To vsekakor velja tudi za lovce, čigavo poslanstvo je poleg gojitve divjadi in skrbi za v naravi živeče živali, prav varovanje narave in okolja, ki so se v veliki meri udeležili akcije. To še posebej velja za prleško zeleno bratovščino – Zvezo lovskih družine Prlekije, katero tvori osem lovskih družin s skoraj 550 članic in članov. Čistilne akcije se je, po besedah predsednika ZLD Prlekije Antona Holca udeležilo kar 235 članic in članov, torej slaba polovica. In če temu dodamo, da se je veliko lovcev – funkcionarjev v krajevnih skupnostih in drugih inštitucijah, akcije udeležilo drugje, je jasno, da se na akciji bilo vsaj 50 odstotkov vseh prleških lovcev, katere nekateri neupravičeno imenujejo „morilci“.
Izmed vseh družin so se najbolje izkazali lovci iz LD Negova, katerih je na akciji bilo nad 70 odstotkov. Vsekakor so lovci v veliki meri pomagali tudi pred samo akcijo, ko so odkrivali divja odlagališča. Sami jagri so opravljali različna dela, od čiščenja divjih odlagališč, zbiranja drugih odpadkov in smeti, do košnje, nekateri pa so že začeli tudi z zasaditvijo novih dreves ipd. Samo akcijo pa so lovci izkoristili tudi za dodatno druženje, dogovor o naslednjih aktivnostih ter o sodelovanju na drugih akcijah. V lovskem domu Gornja Radgona je novi starešina LD Radgona, Milan Kolarič že pred pričetkom akcije „razporedil“ dobro polovico članic in članov družine, po nalogah, sam pa se je s traktorjem podal na divje odlagališče v bližnjem gozdu, odkoder so odpeljali veliko odpada. Podobno, dobro organizirano je bilo tudi po drugih lovskih organizacijah v Prlekij.
Sicer pa, potem ko so se že pred dobrimi dvajsetimi (1987) leti združili v svojo Zvezo lovskih družin Prlekije je ta v minulih letih opravila mnoga pomembna poslanstva, v interesu vseh članov. Danes omenjeno zvezo tvori osem lovskih družin (Apače, Gornja Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Mala Nedelja, Negova, Radenci in Videm) s skupno okrog 550 članov (od skupno skoraj 22 tisoč, koliko jih je v celi državi). Osnovna dejavnost prleške zveze oz. tam včlanjenih društev, tako kot po vseh lovskih organizacijah, je predvsem gojitev divjadi in skrb za v naravi živeče živali, kjer so, po besedah predsednik zveze Holca, kljub nekaterim objektivnim in subjektivnim težavam, bolj uspešni kot ne. »Vsekakor vlagamo veliko truda v svojem delu in uspeh ne izostaja, čeprav obstajajo tudi nekatere ovire. Preveč je namreč poseganja v naravo, spreminjanja naravnega okolja in to vsekakor vpliva tudi na stalež divjadi. V našem okolju je glavna divjad srnjad, pred leti pa so to bili zajec, fazan, jerebica…, katerih je sedaj veliko manj. Posebej skušamo obnoviti stalež poljskega zajca. Prej namreč nihče ni pripravil prave strokovne raziskave zakaj določene vrste divjadi bolj kot ne izumirajo, oz. se bistveno znižuje njihovo število. Sicer pa imamo na območju Prlekije imamo tudi nekaj prehodne divjadi, kot je divji prašič…«, pravi Holc, ki omenjan dobro sodelovanje s kmetijci, vinogradniki in sploh uporabniki prostora.